POI London 1948

Poletne olimpijske igre London 1948

Po dvanajstih letih je ponovno oživela olimpijska ideja, igre pa so vse od Londona, ki bi moral gostiti najboljše športnike že leta 1944, brez izjeme potekale vsake štiri leta.

 

Kraj in čas: London (Velika Britanija); 29. julij – 14. avgust 1948
Ostali kandidati: Baltimore, Lozana, Los Angeles, Minneapolis in Philadelphia
Udeležba: 59 držav, 4104 športnikov
Število športov: 17 športov, 136 disciplin
Število slovenskih športnikov: 12
Ogenj je prižgal: John Mark (atlet)
Igre je odprl: kralj George VI.
Olimpijska prisega: Donald Finlay (atletika)

Povezava na MOK: POI London 1948

več

Zanimivosti s poletnih olimpijskih iger London 1948

Podobno kot na igrah po prvi svetovni vojni so bili tudi to pot za olimpijski nastop prikrajšani športniki iz držav agresork v vojni. MOK je leta 1948 prižgal rdečo luč za Nemce in Japonce. Tudi olimpijski ogenj, ki so ga prižgali v Grčiji, je na svoji poti obšel Nemčijo. Tekači pa so ga ponesli na grob barona Pierra de Coubertina v Švici.

Otvoritveno slovesnost si je ob britanskem kralju ogledalo 80.000 gledalcev. Prenos iger pa so si ljudje lahko prvič v zgodovini ogledali na malih zaslonih, čeprav je bil televizijski zaslon v Angliji tedaj sila redek predmet v gospodinjstvih. Nekaj nezadovoljstva je povzročila nastanitev športnikov, ki so bivali v vojašnicah in šolskih domovih.

Program iger so popestrile nove discipline, na stranskem tiru pa sta se znašla polo in veliki rokomet. Manjkalo ni niti presenetljivih zmagovalcev, spektakularnih dvobojev, zanimivih zgodb … Za posebno pozornost je poskrbel 17-letni Američan Bob Mathias, ki je slavil zmago v deseteroboju. Poleg njegove mladosti je v oči bodlo tudi dejstvo, da se je začel s tem športom ukvarjati šele štiri mesece pred olimpijskimi igrami. Poseben most med kulturo in glasbo pa je vzpostavila francoska pianistka Micheline Ostermeyer, ki je v atletiki pobrala dve zlati odličji.

Najuspešnejša reprezentanca londonskih iger je bila z 38 zlatimi medaljami ameriška pred švedsko (17) in francosko (11).

Slovenci na POI 1948

Na prvih olimpijskih igrah po končani drugi svetovni vojni je v jugoslovanski reprezentanci nastopilo 12 slovenskih športnikov, od tega 4 dekleta. Čeprav je po upokojitvi izjemne telovadne vrste, ki ji je načeloval nepozabni Štukelj, zavladalo precejšnje zatišje, sta slovenske nastope v Londonu zaznamovali dve peti mesti, obe v plavanju. Tone Cerar je bil peti v disciplini 200 m prsno, z enakim izkupičkom pa se lahko pohvali tudi Ciril Pelhan, ki je plaval v jugoslovanski štafeti 4 x 200 m prosto.

Slovenski uspehi

Do 10 mesta

Ciril Pelhan plavanje 4x200 m prosto 5. mesto
Tone Cerar plavanje 200 m prsno 5. mesto
Vida Gerbec, Ruža Vojsk športna gimnastika ekipno-vrsta 7. mesto
Konrad Grilec, Miro Longyka, Jakob Šubelj športna gimnastika ekipno-vrsta 10. mesto
Konrad Grilec športna gimnastika mnogoboj 46. mesto
Miro Longyka športna gimnastika mnogoboj 71. mesto
Jakob Šubelj športna gimnastika mnogoboj 85. mesto
Neža Černe športna gimnastika mnogoboj 88. mesto
Karol Janež športna gimnastika mnogoboj 103. mesto

Pregled medalj

Država
Zlata medalja
Srebrna medalja
Bronasta medalja
Skupaj

Urnik in rezultati

29. Jul. 1948 - 14. Aug. 1948


atletika, 100 m
01:00 Alma Butia izpad v kvalifikacijah 43,07 (KV) - finale
atletika, 200 m
01:00 Alma Butia izpad v kvalifikacijah (PR) - finale
atletika, 400 m
01:00 Marko Račič izpad v četrtfinalu 52,1 (ČF) - finale
atletika, 4x400 m
01:00  (Račič Marko) izpad v kvalifikacijah 3:25,4 - finale
atletika, disk
01:00 Danilo Žerjal izpad v kvalifikacijah 43,07 (KV) - finale
plavanje, 200 m prsno
01:00 Tone Cerar 5.m 2:46,1 (FIN); 2:46,3 (KV); 2:47,3 (PF) - finale
plavanje, 4x200 m prosto
01:00  (Pelhan Ciril) 5.m 9:14,0 (FIN); 9:12,4 (PF) - finale