Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Olimpijski komite Slovenije sta pripravila posvet o izobraževanju vrhunskih športnikov, njihovem zaposlovanju v javni upravi ter podjetjih in o dvojni karieri športnikov.
Pri tem so pomembni tako sistemski ukrepi države pri izobraževanju kot povezave šol, gospodarstva in športnikov. Številni slovenski športniki, ki so še nedavno krojili svetovni vrh, so imeli namreč še pred dobrim desetletjem ali dvema veliko težav pri iskanju ravnotežja med vrhunskimi rezultati v mednarodnem merilu in izobraževanjem, ki trpi zaradi številnih in dolgih odsotnosti. V razpravi so udeleženci opozorili na premajhno aktivnost panožnih športnih zvez in na to, da mnogi trenerji na športnice na športnike ne gledajo kot na celovite osebnosti, ampak je v ospredju zgolj rezultat. S certifikatom športniku prijazno izobraževanje, ki je nastal po vzoru družini prijazno podjetje, želijo določiti izobraževalne ustanove, ki omogočajo dobro in prilagojeno izobraževanje športnikov. Glavni cilj je končanje srednje šole ter olajšanje prehodov na višje stopnje izobraževanja prek partnerskih ustanov.
Devet evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, je opravilo skupno raziskavo med 3252 vrhunskimi športniki, ki se izobražujejo, od tega 198 slovenskih, med njimi je bilo 160 srednješolcev. Športniki imajo ob tekmovanjih tudi do 35 ur treninga na teden, na univerzah pa ni športnih koordinatorjev, ki bi jih vodili na izobraževalnih poteh. Te se zelo razlikujejo od sistematičnega dela v srednjih šolah. Ta proces se odvija istočasno kot drug težaven prehod iz mladinske v člansko tekmovalno konkurenco. Ker ti procesi in težave niso le slovenska posebnost, nastaja mednarodni projekt z regionalnim centrom za omogočanje dvojne poklicne poti športnikov.
"Tudi na ravni evropske unije velikokrat odpiramo teme, kako pomagati športnikom. Že mladim športnikom želimo zagotoviti uspešno športno pot, izobraževanje in umeščanje na poklicno pot po končanih karierah. Do tega lahko pride zelo hitro. Obiskali smo avstrijsko agencijo, ki skrbi za dvojne kariere športnikov, pogovarjali pa smo se tudi s Skandinavci, ki imajo to področje urejeno povsem drugače," je uvodoma dejala Maja Makovec Brenčič, ministrica, pristojna za šport ter pri tem izpostavila nov zakon o športu, ki je v zaključni fazi pred sprejemanjem v državnem zboru, saj bo po njenih besedah omogočil še bolj sistemski pristop pri reševanju sedaj odprtih vprašanj. Izpostavila je sodelovanje ministrstva, OKS in panožnih zvez ter športnih oddelkov na šolah, ki po njenih besedah ustvarjajo svetovne prvake. Poudarila je, da želijo olajšati pot športnikom skozi dvojno kariero in premostiti na videz majhne omejitve, kot je denimo prilagoditev mature tekmovanjem in treningom z možnostjo opravljanja v več zaporednih rokih. S posebnim zakonom bodo uredili posebne pokojnine nekdanjim vrhunskim športnikom, prve korake nameravajo narediti že v tem vladnem mandatu, že sedaj pa skušajo športnikom pomagati z dodatnim zavarovanjem.
Vodja direktorata za šport Boro Štrumbelj je v nadaljevanju posveta podrobno predstavil posamezne ukrepe, ki jih država že izvaja, "da ne bi bili športniki pozabljeni po koncu tekmovalnih poti in s tem deležni pomoči zgolj tedaj, ko so v soju žarometov". Štrumbelj je opozoril, da je treba zaradi pomanjkanja denarja narediti sistem pregleden in čim bolj enoten, saj je bilo na posvetu videti številne dobre posamezne rešitve.
Največ ukrepov za pomoč športnikom se izvaja v osnovnih in srednjih šolah, saj imajo univerze avtonomijo pri določanju izobraževalnega procesa, nimajo enotnih statutov in imajo različne pravilnike, toda že sedaj je po Štrumbljevih besedah mogoče izobraževanje z določenimi olajšavami, ki ne zahtevajo dodatnega denarja, kot je uvajanje tutorskega sistema za vodenje športnikov skozi proces izobraževanja na univerzah.
Generalni sekretar OKS Edvard Kolar, trener nekdanjega izjemnega telovadca Mitje Petkovška, je izpostavil programe štipendij za obetavne športnike, štipendij za tiste iz socialno šibkejših okolij in model dvojne kariere v štirih korakih. "Najprej se posvetimo zaključevanju kariere, kjer posamezniku pomagamo na OKS, s podjetjem Adecco skušamo izdelati profil na podlagi že dosežnih znanj in interesov športnikov, pridobivanje izobrazbe in tudi praktično znanje za delo, da bi omogočili takojšnjo vključitev na trg dela. Pred tem pa bo posameznik dobil ustrezne podatke, kakšno izobrazbo potrebuje, da bo uspešen. Pri tem bo pomembno tudi sodelovanje sponzorjev OKS, ki smo jim že predstavili naš model," je navedel Kolar in pri uspešnem sodelovanju izpostavil tri fakultete: za organizacijske vede, za šport in pravno fakulteto.
Devet evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, je opravilo skupno raziskavo med 3252 vrhunskimi športniki, ki se izobražujejo, od tega 198 slovenskih, med njimi je bilo 160 srednješolcev. Športniki imajo ob tekmovanjih tudi do 35 ur treninga na teden, na univerzah pa ni športnih koordinatorjev, ki bi jih vodili na izobraževalnih poteh. Te se zelo razlikujejo od sistematičnega dela v srednjih šolah. Ta proces se odvija istočasno kot drug težaven prehod iz mladinske v člansko tekmovalno konkurenco. Ker ti procesi in težave niso le slovenska posebnost, nastaja mednarodni projekt z regionalnim centrom za omogočanje dvojne poklicne poti športnikov.
"Tudi na ravni evropske unije velikokrat odpiramo teme, kako pomagati športnikom. Že mladim športnikom želimo zagotoviti uspešno športno pot, izobraževanje in umeščanje na poklicno pot po končanih karierah. Do tega lahko pride zelo hitro. Obiskali smo avstrijsko agencijo, ki skrbi za dvojne kariere športnikov, pogovarjali pa smo se tudi s Skandinavci, ki imajo to področje urejeno povsem drugače," je uvodoma dejala Maja Makovec Brenčič, ministrica, pristojna za šport ter pri tem izpostavila nov zakon o športu, ki je v zaključni fazi pred sprejemanjem v državnem zboru, saj bo po njenih besedah omogočil še bolj sistemski pristop pri reševanju sedaj odprtih vprašanj. Izpostavila je sodelovanje ministrstva, OKS in panožnih zvez ter športnih oddelkov na šolah, ki po njenih besedah ustvarjajo svetovne prvake. Poudarila je, da želijo olajšati pot športnikom skozi dvojno kariero in premostiti na videz majhne omejitve, kot je denimo prilagoditev mature tekmovanjem in treningom z možnostjo opravljanja v več zaporednih rokih. S posebnim zakonom bodo uredili posebne pokojnine nekdanjim vrhunskim športnikom, prve korake nameravajo narediti že v tem vladnem mandatu, že sedaj pa skušajo športnikom pomagati z dodatnim zavarovanjem.
Vodja direktorata za šport Boro Štrumbelj je v nadaljevanju posveta podrobno predstavil posamezne ukrepe, ki jih država že izvaja, "da ne bi bili športniki pozabljeni po koncu tekmovalnih poti in s tem deležni pomoči zgolj tedaj, ko so v soju žarometov". Štrumbelj je opozoril, da je treba zaradi pomanjkanja denarja narediti sistem pregleden in čim bolj enoten, saj je bilo na posvetu videti številne dobre posamezne rešitve.
Največ ukrepov za pomoč športnikom se izvaja v osnovnih in srednjih šolah, saj imajo univerze avtonomijo pri določanju izobraževalnega procesa, nimajo enotnih statutov in imajo različne pravilnike, toda že sedaj je po Štrumbljevih besedah mogoče izobraževanje z določenimi olajšavami, ki ne zahtevajo dodatnega denarja, kot je uvajanje tutorskega sistema za vodenje športnikov skozi proces izobraževanja na univerzah.
Generalni sekretar OKS Edvard Kolar, trener nekdanjega izjemnega telovadca Mitje Petkovška, je izpostavil programe štipendij za obetavne športnike, štipendij za tiste iz socialno šibkejših okolij in model dvojne kariere v štirih korakih. "Najprej se posvetimo zaključevanju kariere, kjer posamezniku pomagamo na OKS, s podjetjem Adecco skušamo izdelati profil na podlagi že dosežnih znanj in interesov športnikov, pridobivanje izobrazbe in tudi praktično znanje za delo, da bi omogočili takojšnjo vključitev na trg dela. Pred tem pa bo posameznik dobil ustrezne podatke, kakšno izobrazbo potrebuje, da bo uspešen. Pri tem bo pomembno tudi sodelovanje sponzorjev OKS, ki smo jim že predstavili naš model," je navedel Kolar in pri uspešnem sodelovanju izpostavil tri fakultete: za organizacijske vede, za šport in pravno fakulteto.
