Olimpijski komite Slovenije je Zavodu za varstvo pri delu v Ljubljani tudi uradno podelil tablo z nazivom Olimpijskega referenčnega športno-medicinskega centra. Ob centru v Ljubljani že nastaja telovadnica za testiranja športnikov, ki bo predvidoma zgrajena do konca avgusta.
"Center bo dal dodatno vrednost slovenskemu športu na področju medicine. Želimo si čim več preventive, da preprečimo poškodbe, ki izvirajo tudi iz napačnega načina treniranja," je ob tem poudaril predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec in opozoril na previsoke stroške, ki jih imajo športniki oziroma klubi pri medicinskih uslugah, pa tudi na primerno zavarovanje za športnike.
"Vesel sem, da projekt športno-medicinskih centrov stopa v prakso. Kot športnik sem spoznal, da nimamo centrov za hitro reševanje zdravstvenih športnikov. Vsi pa vemo, da je hitra obravnava lahko pomembna za kariero športnika, ali pa samo za ključne tekme v sezoni. Mislim, da je to pomemben korak naprej. Upam, da bomo s tem športnikom omogočili še boljše pogoje," pa je dejal podpredsednik OKS in nekdanji olimpijski prvak Iztok Čop.
Zdravnica Maja Mikša, strokovnjakinja za medicino športa, je opozorila na najbolj pogoste zdravstvene težave športnikov. Kot razloge za težave je navedla neustrezno izbiro športa, preobremenjenost in pretreniranost otroka, preveliko motivacijo pri posameznikih in v okolju, pa tudi visoke zahteve trenerjev. A njen predstojnik Marjan Bilban je bil ob kasnejši predstavitvi bolj kritičen, saj priznava, da gre za področje, ki ga je treba nujno sistemsko urediti, saj se pregledi športnikov v Sloveniji ne izvajajo redno.
Kot je povedal, ima ZVD vso osnovno opremo in strokovnjake za celovite preventivne in kurativne preglede športnikov, predvsem na področju kurative pa nastaja mreža, ki športnikom omogoča hitro obravnavo.
Povezava do spletne strani ZVD.
Uradno je tovrstnih centrov v Sloveniji šest. Ob ljubljanskem ZVD še Institut za medicino športa, Bolnica Jesenice s konzorcijskim partnerjem Alteo, Medicinska fakulteta Maribor s partnerjem Terme Čatež, Center zdravja As s s partnerjem Vitalis in bolnišnica Celje s partnerjema Ambulanto Mežnar in Termami Zreče.
"Vesel sem, da projekt športno-medicinskih centrov stopa v prakso. Kot športnik sem spoznal, da nimamo centrov za hitro reševanje zdravstvenih športnikov. Vsi pa vemo, da je hitra obravnava lahko pomembna za kariero športnika, ali pa samo za ključne tekme v sezoni. Mislim, da je to pomemben korak naprej. Upam, da bomo s tem športnikom omogočili še boljše pogoje," pa je dejal podpredsednik OKS in nekdanji olimpijski prvak Iztok Čop.
Zdravnica Maja Mikša, strokovnjakinja za medicino športa, je opozorila na najbolj pogoste zdravstvene težave športnikov. Kot razloge za težave je navedla neustrezno izbiro športa, preobremenjenost in pretreniranost otroka, preveliko motivacijo pri posameznikih in v okolju, pa tudi visoke zahteve trenerjev. A njen predstojnik Marjan Bilban je bil ob kasnejši predstavitvi bolj kritičen, saj priznava, da gre za področje, ki ga je treba nujno sistemsko urediti, saj se pregledi športnikov v Sloveniji ne izvajajo redno.
Kot je povedal, ima ZVD vso osnovno opremo in strokovnjake za celovite preventivne in kurativne preglede športnikov, predvsem na področju kurative pa nastaja mreža, ki športnikom omogoča hitro obravnavo.
Povezava do spletne strani ZVD.
Uradno je tovrstnih centrov v Sloveniji šest. Ob ljubljanskem ZVD še Institut za medicino športa, Bolnica Jesenice s konzorcijskim partnerjem Alteo, Medicinska fakulteta Maribor s partnerjem Terme Čatež, Center zdravja As s s partnerjem Vitalis in bolnišnica Celje s partnerjema Ambulanto Mežnar in Termami Zreče.
