Prihodnje leto bo volilno tudi za krovno nacionalno organizacijo, ki združuje panožne športne zveze, saj se predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdanu Gabrovcu končuje prvi štiriletni mandat. Zdajšnji prvi mož je napovedal, da se bo potegoval za še en mandat z željo, da nadaljuje zastavljeno delo.
"Letošnja skupščina me je prepričala, tako po vsebini kot tudi glede na vse okoliščine, da končamo to, kar smo začeli pred tremi leti, seveda, če bo to volja volilnega telesa, nacionalnih in drugih panožnih zvez in preostalih, ki imajo volilno pravico med 147 možnimi glasov," je v pogovoru za STA Gabrovec potrdil, da se namerava potegovati za vnovičen mandat na volitvah, ki bodo konec prihodnjega leta.
Dolgoletni predsednik judo zveze je bil prvič izvoljen na čelo OKS 16. decembra 2014. V boju za mesto predsednika je premagal protikandidata Zorana Jankovića in Andraža Vehovarja ter postal drugi predsednik OKS od osamosvojitve države leta 1991. Pred Gabrovcem je 23 let največjo športno organizacijo na Slovenskem vodil Janez Kocijančič, zdajšnji predsednik evropskih olimpijskih komitejev.
Kot ocenjuje Gabrovec, je največji dosežek prvega mandata približevanje športa svojim izhodiščem, to je klubom in društvom. "V preteklosti je to bilo prezrto, morda celo v nekaterih kontekstih zanemarjeno. To smo naredili in seveda tudi zelo izenačili vrednost športa kolektivnih panog nasproti individualnim panogam."
"Vendar ta simbioza še ni čisto usklajena, ampak imamo še leto dni časa, da to dejansko uskladimo. Potem bomo imeli zelo dobre nastavke za dokončanje vsega tega, kar je še treba postoriti." Drugi mandat bo po njegovih besedah tako priložnost za nadaljevanje zastavljenega dela, pri tem pa izpostavlja potrebo po zagotavljanju stabilnega javnega financiranja.
"Predvsem, upoštevajoč nov zakon o športu in nacionalni program športa v Sloveniji, ki se izteče leta 2023, je treba narediti stabilno okolje tudi glede javnih sredstev, da ne bo financiranje športa pretežno odvisno od vsake vlade, ki nastopi zaradi drugih razlogov, zaradi športa zagotovo ne."
Zato bo v prihodnosti po njegovem potrebno še veliko storiti v odnosu do države. "Pretežno nam je vsebina, kar zadeva naš program, torej program olimpijskega komiteja, uspela. Manj uspešni smo bili na področju, ki se neposredno ali posredno dotika zakonodaje. To je skoraj nič, dobesedno nič na davčnem področju, kjer z državo, ne le v mojem mandatu, bijemo bitko za čim boljše pogoje ali pa vsaj omiljene pogoje za šport, športno opremo in športnike v tistem delu, ki pomenijo olajšave, ki bi bile primerne, glede na to kaj šport pomeni slovenskemu narodu."
V odnosih znotraj športa pa kot prioriteto vidi manj birokratskih ovir. "Prihodnje leto predvidoma maja bomo imeli predvolilno skupščino, na kateri bomo sprejeli prenovljena lastna pravila, s čimer želimo poenostaviti in narediti šport tudi administrativno dosti bolj prijazen za športnike, športne funkcionarje, klube in društva," je povedal Gabrovec.
Prihodnje leto slovenski šport čaka eden največjih izzivov, zimske olimpijske igre v Južni Koreji. "Tokrat moram reči, da bom obšel napoved iz preprostega razloga, da se ne bi potem v času olimpijskih iger ali po njih razprava pretežno vrtela okrog uspeha in neuspeha slovenskih športnikov."
Po njegovem je bolj pomembno, da so v ospredju prave vsebine, to pa je "športnost, tekmovanje in tisto, kar je za vsakega športnika, ki gre na olimpijske igre, tudi če je to drugič ali tretjič, neponovljiva osebna zgodba, želja po doseganju lastnega cilja in tisto, kar te potem, če dosežeš rezultat, kolajne, zapiše za vedno v zgodovino".
"Nikoli nisem in tudi tokrat ne bom podcenjeval četrtih, petih, šestih ali petnajstih, šestnajstih mest, ki še prinašajo kategorizacijo, če ne svetovnega, pa mednarodnega razreda, zdaj po novem tudi olimpijskega. Ker so ti dosežki, ravno tako dosežek. Ker priti na olimpijske igre v tem sistemu kvalifikacij, je zelo težko, doseči na igrah rezultat, pa izjemen dosežek."
Verjame, da so trenerji, strokovni štabi pravilno in zelo natančno tempirali formo ravno na čas olimpijskih iger. Kot pravi, se v nekaterih panogah to že kaže. "In če bo to postalo pri vseh rdeča, pozitivna ali pa zelena nit, kot jaz temu pravim v sklopu naših nacionalnih barv, potem tudi rezultat ni izključen," je optimističen Gabrovec.
Napetosti na Korejskem polotoku ga ne skrbijo: "Vsi pokazatelji kažejo na to, da seveda olimpijske igre bodo. Napetost na Korejskem polotoku je že nekaj časa. Močno upam in verjamem v to, da se ne bo stopnjevala in da velike nacije, tudi v športnem smislu in ne le po nacionalnem dohodku, ne bodo bojkotirale teh olimpijskih iger, kot so nekje v ozadju negativna pričakovanja ali celo želja koga, da bi se to zgodilo."
"Tudi verjamem, da se ta zgodba, ki se je zgodila z Rusi, rusko reprezentanco, ne bo preveč vplivala na športne rezultate. Ker namreč nemotiviranost ruskih športnikov je zanesljivo večja, kot bi bila, če bi nastopali pod svojo zastavo. Za našo reprezentanco lahko trdim, da se bo zanesljivo udeležila olimpijskih iger."
Dolgoletni predsednik judo zveze je bil prvič izvoljen na čelo OKS 16. decembra 2014. V boju za mesto predsednika je premagal protikandidata Zorana Jankovića in Andraža Vehovarja ter postal drugi predsednik OKS od osamosvojitve države leta 1991. Pred Gabrovcem je 23 let največjo športno organizacijo na Slovenskem vodil Janez Kocijančič, zdajšnji predsednik evropskih olimpijskih komitejev.
Kot ocenjuje Gabrovec, je največji dosežek prvega mandata približevanje športa svojim izhodiščem, to je klubom in društvom. "V preteklosti je to bilo prezrto, morda celo v nekaterih kontekstih zanemarjeno. To smo naredili in seveda tudi zelo izenačili vrednost športa kolektivnih panog nasproti individualnim panogam."
"Vendar ta simbioza še ni čisto usklajena, ampak imamo še leto dni časa, da to dejansko uskladimo. Potem bomo imeli zelo dobre nastavke za dokončanje vsega tega, kar je še treba postoriti." Drugi mandat bo po njegovih besedah tako priložnost za nadaljevanje zastavljenega dela, pri tem pa izpostavlja potrebo po zagotavljanju stabilnega javnega financiranja.
"Predvsem, upoštevajoč nov zakon o športu in nacionalni program športa v Sloveniji, ki se izteče leta 2023, je treba narediti stabilno okolje tudi glede javnih sredstev, da ne bo financiranje športa pretežno odvisno od vsake vlade, ki nastopi zaradi drugih razlogov, zaradi športa zagotovo ne."
Zato bo v prihodnosti po njegovem potrebno še veliko storiti v odnosu do države. "Pretežno nam je vsebina, kar zadeva naš program, torej program olimpijskega komiteja, uspela. Manj uspešni smo bili na področju, ki se neposredno ali posredno dotika zakonodaje. To je skoraj nič, dobesedno nič na davčnem področju, kjer z državo, ne le v mojem mandatu, bijemo bitko za čim boljše pogoje ali pa vsaj omiljene pogoje za šport, športno opremo in športnike v tistem delu, ki pomenijo olajšave, ki bi bile primerne, glede na to kaj šport pomeni slovenskemu narodu."
V odnosih znotraj športa pa kot prioriteto vidi manj birokratskih ovir. "Prihodnje leto predvidoma maja bomo imeli predvolilno skupščino, na kateri bomo sprejeli prenovljena lastna pravila, s čimer želimo poenostaviti in narediti šport tudi administrativno dosti bolj prijazen za športnike, športne funkcionarje, klube in društva," je povedal Gabrovec.
Prihodnje leto slovenski šport čaka eden največjih izzivov, zimske olimpijske igre v Južni Koreji. "Tokrat moram reči, da bom obšel napoved iz preprostega razloga, da se ne bi potem v času olimpijskih iger ali po njih razprava pretežno vrtela okrog uspeha in neuspeha slovenskih športnikov."
Po njegovem je bolj pomembno, da so v ospredju prave vsebine, to pa je "športnost, tekmovanje in tisto, kar je za vsakega športnika, ki gre na olimpijske igre, tudi če je to drugič ali tretjič, neponovljiva osebna zgodba, želja po doseganju lastnega cilja in tisto, kar te potem, če dosežeš rezultat, kolajne, zapiše za vedno v zgodovino".
"Nikoli nisem in tudi tokrat ne bom podcenjeval četrtih, petih, šestih ali petnajstih, šestnajstih mest, ki še prinašajo kategorizacijo, če ne svetovnega, pa mednarodnega razreda, zdaj po novem tudi olimpijskega. Ker so ti dosežki, ravno tako dosežek. Ker priti na olimpijske igre v tem sistemu kvalifikacij, je zelo težko, doseči na igrah rezultat, pa izjemen dosežek."
Verjame, da so trenerji, strokovni štabi pravilno in zelo natančno tempirali formo ravno na čas olimpijskih iger. Kot pravi, se v nekaterih panogah to že kaže. "In če bo to postalo pri vseh rdeča, pozitivna ali pa zelena nit, kot jaz temu pravim v sklopu naših nacionalnih barv, potem tudi rezultat ni izključen," je optimističen Gabrovec.
Napetosti na Korejskem polotoku ga ne skrbijo: "Vsi pokazatelji kažejo na to, da seveda olimpijske igre bodo. Napetost na Korejskem polotoku je že nekaj časa. Močno upam in verjamem v to, da se ne bo stopnjevala in da velike nacije, tudi v športnem smislu in ne le po nacionalnem dohodku, ne bodo bojkotirale teh olimpijskih iger, kot so nekje v ozadju negativna pričakovanja ali celo želja koga, da bi se to zgodilo."
"Tudi verjamem, da se ta zgodba, ki se je zgodila z Rusi, rusko reprezentanco, ne bo preveč vplivala na športne rezultate. Ker namreč nemotiviranost ruskih športnikov je zanesljivo večja, kot bi bila, če bi nastopali pod svojo zastavo. Za našo reprezentanco lahko trdim, da se bo zanesljivo udeležila olimpijskih iger."
