IO OKS pogojno potrdil predlog proračuna za šport za 2019

IO OKS pogojno potrdil predlog proračuna za šport za 2019
Na 2. seji Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so člani največ pozornosti namenili obravnavi in potrditvi letošnjega predloga proračuna za šport. V uvodu seje je OKS sklenil in podpisal 4-letni institucioanlni sporazum z Društvom športnih novinarjev Slovenije.
Na seji izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so člani pogojno potrdili letni program športa na državni ravni, ki opredeljuje sredstva iz državnega proračuna za šport; za letošnje leto je predvidenih slabih 20,6 milijona evrov, od tega 17,2 milijona evrov za programe in 3,3 milijona za infrastrukturo. Za vrhunski šport je predvideno 6,5 milijona evrov, za šport otrok in mladine ter rekreacijo 6,2 milijona evrov, za strokovne in razvojne naloge 2,1 milijona, za programe učenja in izobraževanja 1,9 milijona, nekaj pa še za druge programe.

IO OKS je predlagani razrez in višino sredstev podprl z zadržkom in pristojno ministrstvo pozival k oblikovanju skupne delovne skupine s predstavniki športa, da bi dosegli stabilnejše sofinanciranje ter da bi sprejeli sistemske ukrepe za boljši položaj športa na zdravstvenem in drugih področjih. Generalni sekretar OKS Blaž Perko je dejal, da je bila zaveza slovenske vlade iz leta 2017, da bi šport dobil 1,1 odstotka vseh sredstev, ki jih ima letno na voljo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in tudi to naj bi uskladila predlagana skupna komisija. Perko je navedel, da so bila proračunska sredstva za lani višja, znašala so 23,4 milijona, letošnji pa je nižji tudi od lanske realizacije v višini 21 milijonov evrov.

Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je ob tem poudaril, da slovenski šport po obdobju gospodarske krize ostaja "podhranjen in daleč od pomena, ki ga ima sicer v družbi in mednarodnem merilu". V razpravi so člani IO zelo ostro ocenili višino predlaganega proračuna.

Podpredsednik OKS Enzo Smrekar je dejal, da Smučarska zveza Slovenije, ki jo vodi, državi plača več sredstev za davke, kot dobi denarja od sponzorjev, kar velja tudi za številne druge zveze in "je to povsem nesprejemljivo, skupni letni proračunski znesek za šport pa je smešno nizek v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami".

Predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec je k temu dodal, da se v zadnjih letih kot sponzorji umikajo številna velika slovenska podjetja, ki so sedaj v tuji lasti. "Vse skupaj slovenski šport vodi v katastrofalno stanje že v naslednjem obdobju, če ne bo prišlo do pomembnih sprememb," je opozoril Erjavec.

Novega modela za razvrstitev športnih panog v razrede niso potrdili in bodo uporabili lanskega za potrebe razpisa Fundacija za šport (FŠO). Ta bo ob dvajsetletnici svojega delovanja razdelila 7,7 milijona evrov, kar je 700.000 evrov več kot lani. Toda v zadnjih letih so bila sredstva FŠO vedno manjša, od največjega zneska leta 2011, ko je bilo na voljo 13 milijonov evrov, so se predlani zmanjšala za kar šest milijonov evrov.

Tudi v tem primeru je Gabrovec prst usmeril na državo, saj je FŠO pretežno zaradi davka na srečke, ki je bil sprva v času hude finančne in gospodarske krize sprejet kot interventni davek, a še vedno velja, povprečno izgubila okrog milijon in pol evrov na letni ravni. Tudi tu bodo vladi predlagali, da se omenjena sredstva prerazporedijo in bi bila na voljo za šport.

 

Glavni sponzorji

Veliki sponzorji

Sponzorji