Osem srednjih šol in 25 slovenskih fakultet se od danes ponaša s certifikatom za športnikom prijazno izobraževanje, ki jim ga je podelil Olimpijski komite Slovenije kot priznanje in spodbudo za nadaljevanje prizadevaj na področju dvojnih karier športnikov.
Priznanja je izročil tudi eden najboljših slovenskih športnikov vseh časov Iztok Čop, nekdanji veslač, ki je bil pobudnik certifikata pred leti, med vodilnimi pri izvedbi pa je nekdanja alpska smučarka Petra Robnik iz OKS.
Ta je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter izobraževalnimi ustanovami ter Fakulteto za organizacijske vede v Mariboru vzpostavila model, da se že pred končanjem športnih karier začnejo sistematične priprave na nadaljevanje življenja športnic in športnikov na drugih področjih.
Nekateri obstajajo že od prej, več kot dve desetletji na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj, kjer je od 560 dijakov 260 športnikov, od tega 40 skakalcev in nordijskih kombinatorcev. Vsak dijak, ki ima tudi možnost individualne obravnave in študija na daljavo, ima poseben pedagoški načrt, je povedal nekdanji skakalec Sašo Komovec, koordinator programov na gimnaziji.
Uresničevanje načrta se skrbno spremlja, tudi tistih dijakov, ki so skoraj stalno odsotni, največ med njimi je hokejistov in tudi kolesarjev. Obenem so po besedah Komovca s pomočjo tega sistema izobraževanja uspeli vzpostaviti tekmovalno piramido in slovensko skakalno šolo.
Podobno vlogo kot omenjena kranjska gimnazija več kot dve desetletji igra pri sedaj 26 športih ljubljanska "športna" gimnazija Šiška, kjer je tudi močan nogometni oddelek, kjer pri delu sodeluje Nogometna zveza Slovenije.
Predstavili so primer dvajsetletnega koroškega reprezentanta Jake Bijola, od lani člana ruske ekipe CSKA Moskva, ki je prva tri leta šolanja opravil s prilagojenim programom na gimnaziji, četrti letnik in maturo pa s šolanjem na daljavo. Športnikom invalidom prilagojen učni proces na jeseniški gimnaziji pa je pohvalil paraalpski smučar Jernej Slivnik.
Minister Jernej Pikalo je pred posvetom dejal, da športnikom ni treba izbirati med športno kariero in izobraževanjem za druge poklice. Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je izpostavil na tem področju "vzorno sodelovanje" z MIZŠ ter pozval še druge šole v državi, da pristopijo k sodelovanju, tiste, ki že sedaj sodelujejo, pa, "da naj še naprej razvijajo uspešno izobraževanje za športnike".
V razpravi je bilo večkrat povedano jasno dejstvo, da velik finančni delež pri dodanih programih nosijo starši in izrazili so potrebo po večji finančni pomoči države. Govorniki iz izobraževanja pogrešajo tudi večjo udeležbo panožnih zvez.
Saša Cecić Erpič s Fakultete za šport v Ljubljani je predstavila mednarodno raziskavo, ki je izluščila velik pomen okrog 330 športnih koordinatorjev v devetih partnerskih evropskih državah. Ti ne pomagajo zgolj z nasveti, ampak je večina tudi neke vrste predstavnik športnikov v izobraževalnih ustanovah.
Obenem skrbijo za celostni osebni razvoj in tudi za vzpostavljanje socialnega omrežja športnikov. Na osnovi študije so pripravili priročnik s 23 inštrumenti za praktično delo koordinatorjev.
Izziv predstavljajo predvsem fakultete, saj je največji osip športnikov v prehodu iz srednjih šol na univerze, kjer večinoma ni koordinatorjev, izobraževalni sistem je povsem drugačen od srednje stopnje. Obenem se ocenjuje, da je tedaj posameznik že odrasla oseba, pozablja pa se na reševanje posebnih potreb vrhunskih športnikov pri vzpostavitvi druge kariere.
Med njimi so tudi spodbujanje posebnih programov izobraževanja, organizacija študija na daljavo, ki pri nas večinoma še ni ustrezno razvita, možni brezplačni izredni izpitni roki, individualna pomoč.
Smernice priporočenih ukrepov za dvojne kariere športnikov je sicer že pred slabimi sedmimi leti odobrila strokovna skupina Evropske unije za izobraževanje in usposabljanje v športu, sprejete pa so bile septembra 2012 v poljskem Poznanju.
Eden od ukrepov je certificiranje športnikom prijaznega izobraževanja. Ta sistem v Evropi sploh še ni vzpostavljen, a je že zelo razvit v Sloveniji.
Danes so certifikate za športnikom prijazno izobraževanje prejeli Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, II. gimnazija Maribor, I. gimnazij Celje, ŠC PET Ljubljana, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, kjer se je sistem s pilotskim projektom začel, ter Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor.
Med fakultetami so ga prejele Univerza v Mariboru z 14 svojimi fakultetami, posebej še njeni fakulteti za logistiko in za organizacijske vede, iz ljubljanske univerze pa ekonomska fakulteta, fakulteta za družbene vede, za gradbeništvo in geodezijo, pravna, filozofska in zdravstvena ter za šport, upravo, logistiko in elektrotehniko.
FOTOGALERIJA
Ta je v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter izobraževalnimi ustanovami ter Fakulteto za organizacijske vede v Mariboru vzpostavila model, da se že pred končanjem športnih karier začnejo sistematične priprave na nadaljevanje življenja športnic in športnikov na drugih področjih.
Nekateri obstajajo že od prej, več kot dve desetletji na Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj, kjer je od 560 dijakov 260 športnikov, od tega 40 skakalcev in nordijskih kombinatorcev. Vsak dijak, ki ima tudi možnost individualne obravnave in študija na daljavo, ima poseben pedagoški načrt, je povedal nekdanji skakalec Sašo Komovec, koordinator programov na gimnaziji.
Uresničevanje načrta se skrbno spremlja, tudi tistih dijakov, ki so skoraj stalno odsotni, največ med njimi je hokejistov in tudi kolesarjev. Obenem so po besedah Komovca s pomočjo tega sistema izobraževanja uspeli vzpostaviti tekmovalno piramido in slovensko skakalno šolo.
Podobno vlogo kot omenjena kranjska gimnazija več kot dve desetletji igra pri sedaj 26 športih ljubljanska "športna" gimnazija Šiška, kjer je tudi močan nogometni oddelek, kjer pri delu sodeluje Nogometna zveza Slovenije.
Predstavili so primer dvajsetletnega koroškega reprezentanta Jake Bijola, od lani člana ruske ekipe CSKA Moskva, ki je prva tri leta šolanja opravil s prilagojenim programom na gimnaziji, četrti letnik in maturo pa s šolanjem na daljavo. Športnikom invalidom prilagojen učni proces na jeseniški gimnaziji pa je pohvalil paraalpski smučar Jernej Slivnik.
Minister Jernej Pikalo je pred posvetom dejal, da športnikom ni treba izbirati med športno kariero in izobraževanjem za druge poklice. Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je izpostavil na tem področju "vzorno sodelovanje" z MIZŠ ter pozval še druge šole v državi, da pristopijo k sodelovanju, tiste, ki že sedaj sodelujejo, pa, "da naj še naprej razvijajo uspešno izobraževanje za športnike".
V razpravi je bilo večkrat povedano jasno dejstvo, da velik finančni delež pri dodanih programih nosijo starši in izrazili so potrebo po večji finančni pomoči države. Govorniki iz izobraževanja pogrešajo tudi večjo udeležbo panožnih zvez.
Saša Cecić Erpič s Fakultete za šport v Ljubljani je predstavila mednarodno raziskavo, ki je izluščila velik pomen okrog 330 športnih koordinatorjev v devetih partnerskih evropskih državah. Ti ne pomagajo zgolj z nasveti, ampak je večina tudi neke vrste predstavnik športnikov v izobraževalnih ustanovah.
Obenem skrbijo za celostni osebni razvoj in tudi za vzpostavljanje socialnega omrežja športnikov. Na osnovi študije so pripravili priročnik s 23 inštrumenti za praktično delo koordinatorjev.
Izziv predstavljajo predvsem fakultete, saj je največji osip športnikov v prehodu iz srednjih šol na univerze, kjer večinoma ni koordinatorjev, izobraževalni sistem je povsem drugačen od srednje stopnje. Obenem se ocenjuje, da je tedaj posameznik že odrasla oseba, pozablja pa se na reševanje posebnih potreb vrhunskih športnikov pri vzpostavitvi druge kariere.
Med njimi so tudi spodbujanje posebnih programov izobraževanja, organizacija študija na daljavo, ki pri nas večinoma še ni ustrezno razvita, možni brezplačni izredni izpitni roki, individualna pomoč.
Smernice priporočenih ukrepov za dvojne kariere športnikov je sicer že pred slabimi sedmimi leti odobrila strokovna skupina Evropske unije za izobraževanje in usposabljanje v športu, sprejete pa so bile septembra 2012 v poljskem Poznanju.
Eden od ukrepov je certificiranje športnikom prijaznega izobraževanja. Ta sistem v Evropi sploh še ni vzpostavljen, a je že zelo razvit v Sloveniji.
Danes so certifikate za športnikom prijazno izobraževanje prejeli Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, II. gimnazija Maribor, I. gimnazij Celje, ŠC PET Ljubljana, Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica, kjer se je sistem s pilotskim projektom začel, ter Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor.
Med fakultetami so ga prejele Univerza v Mariboru z 14 svojimi fakultetami, posebej še njeni fakulteti za logistiko in za organizacijske vede, iz ljubljanske univerze pa ekonomska fakulteta, fakulteta za družbene vede, za gradbeništvo in geodezijo, pravna, filozofska in zdravstvena ter za šport, upravo, logistiko in elektrotehniko.
FOTOGALERIJA
