Olimpijske igre

Zgodovina olimpijskih iger

Začetek olimpijskih iger sega v antično Grčijo 1000 let pr.n.št. Igre so imele takrat kultni pomen v svetem kraju Olimpija in so se začele kot verska srečanja. Najprej je bila le ena tekma, ob svojem višku pa so igre trajale pet dni in so vključevale športe, kot sta npr. rokoborba in tekma vozov. Tekmovalci in gledalci so bili lahko le moški, tekmovali so goli. Ženske niso smele sodelovati niti kot tekmovalke niti kot gledalke, imele so svoje tekmovanje v čast boginje Here. Atenci so mladeniče vzgajali v gimnazijah na dveh področjih: gimnastike in agonistika (agon-tekma)
 
Začetek olimpijskih iger
Pri antičnih tekmovanjih je bila zmaga veliko bolj pomembna kot to predvideva olimpijska filozofija Pierra de Coubertina. Le po naključju se nam je ohranilo nekaj tedanjih dosežkov, saj jih niso mogli ne meriti ne štopati.
Zmagovalci so imeli številne ugodnosti: prejeli so venec iz oljčnih vejic, kip ali vazo, trinožnik iz plemenite kovine, opravičeni so bili plačevanja davkov, dobivali so zastonj hrano, imeli so časten sedež v gledališču, peli so jim ode in pesniki so pisali pesmi o njih. Zmaga je bila nadvse pomembna, poraz pa je bil tako rekoč sramota za vso mestno državo.
Seznami zmagovalcev so nam znani šele od leta 776 pr.n.št., vendar so proučevalci starega veka dokazali, da segajo igre daleč nazaj v drugo tisočletje. Prvi zmagovalec, ki je zapisan v starih arhivih, je bil grški tekač Koreba. Med tekmovanja, ki so nazadnje trajala pet dni so med drugimi sodili: teki, dvoboji, peteroboj, konjeniške in vozniške dirke ter izbor najboljšega trobentača in najboljšega glasnika. Najpomembnejša tekmovalna panoga je bila pentatlon-peteroboj (tek, skok v daljino, met diska, met kopja in rokoborba). Odličja pa so zmagovalcem podelili šele zadnji dan iger. Igre so prirejali na štiri leta, vselej avgusta.
V zgodovini olimpijskih iger je bil kot njihov organizator pomemben kralj Elide Ifidos. Antične grške športne igre so bile pomemben gospodarski, kulturni in politični dogodek, olimpijske še posebej, te so ob koncu 7. st. pr. n. št. postale vsegrška prireditev. Stadion je lahko gostil do 40000 obiskovalcev.
Igre so prirejali več kot 1200 let, leta 391 n.št. pa je rimski cesar Teodozij I. uradno prepovedal vsa poganska čaščenja, med njimi tudi olimpijske igre, kar je tedaj pomenilo konec olimpijskega gibanja.
V srednjem veku je športno udejstvovanje po vsem svetu le počasi pridobivalo pomen, šele v 19. stoletju se šport ponovno uveljavi. Razvijati so se začele nove športne panoge, kot so golf, nogomet, tenis, vse bolj pa se je uveljavila telovadba kot množičen šport.
 
Olimpijske igre moderne dobe
Največji pomen za razvoj olimpizma ima v Parizu rojen (leta 1863) potomec stare francoske družine, Pierre de Coubertin. Že v mladih letih se je navduševal za antične olimpijske igre. Njegova ideja je bila ponovno obuditi "plemeniti in viteški" način urjenja telesa v obliki amaterskega športa, ki mora biti samemu sebi nagrada. Idealnih vrednot športnih srečanj nikakor ne bi smeli skaliti z materialnimi nagradami za športnike niti z razmišljanjem o dobičku ali s športnimi kupčijami. Coubertin je neutrudno iskal primeren forum, prek katerega bi lahko populariziral svoje predstave o obnovi olimpijskih iger. Na kongresu leta 1894 na Sorboni so soglasno sprejeli sklep o ponovni obuditvi olimpijskih iger v letu 1896, ki bi bile v Atenah, nato pa vsaka štiri leta v prestolnici druge države. Ustanovili so tudi Mednarodni olimpijski komite (MOK), ta pa je bil podlaga za ustanavljanje nacionalnih olimpijskih komitejev. Sprejeli so tudi nekatere druge odločitve, ki veljajo še danes: igre bodo na 4 leta in to v prestopnih letih, program bodo sestavljali moderni športi, za organizacijo iger se bodo lahko potegovala mesta (ne države), določili so zastavo itd.
Na prvih OI v Atenah leta 1896 so športniki tekmovali v devetih panogah, v Riu 2016 pa je panog že dvainštirideset. Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v Chamonixu, kjer je bilo na sporedu šest športnih panog, na ZOI Soči 2014 pa že petnajst.


Kaj so olimpijske igre

Prve olimpijske igre moderne dobe so se začele v Atenah leta 1986. Najprej je bilo udeleženih le 13 držav, a se je število držav udeleženk z vsakimi naslednjimi olimpijskimi igrami večalo. Najprej so izvajali le poletne olimpijske igre in šele leta 1924 so bile organizirane prve zimske olimpijske igre v Chamonixu. Leta 1916 olimpijskih iger ni bilo zaradi prve svetovne vojne, leta 1940 in 1944 pa zaradi druge svetovne vojne. Vse do leta 1992 so bile poletne in zimske olimpijske igre isto leto, nato pa so se odločili, da bodo poletne in zimske olimpijske igre posebej na vsaki dve leti.

Kaj je bistvo moderne olimpijske misli?
Za Grke je v Antiki olimpijski duh predstavljal moralno osnovo za njihovo nacionalno enotnost, ki je bil tako močan, da je bil sposoben vzpostaviti tudi mir med sprtimi stranmi v vojni.
Pierre de Coubertin je leta 1892 somišljenikom predstavil idejo oživitve antičnih olimpijskih iger. Dve leti kasneje, natančneje 23. junija 1894, je bil ustanovljen Mednarodni olimpijski komite. Prve olimpijske igre moderne dobe so bile v Atenah aprila 1896. Od takrat naprej se olimpijska ideja vse bolj širi.
Olimpijsko gibanje združuje vse tiste, ki se strinjajo z načeli in pravili Olimpijske listine in priznavajo avtoriteto Mednarodnega Olimpijskega Komiteja (MOK); to so mednarodne panožne zveze olimpijskih športov, nacionalni olimpijski komiteji (NOK), športniki, sodniki, društva in druge inštitucije, ki jih MOK prizna.

Izseki iz Olimpijske listine:
T2.) Olimpizem je življenjska filozofija, ki v harmonično celoto povezuje vrednote telesa, volje in duha. Olimpizem si prizadeva s povezovanjem športa in kulture ter vzgoje ustvariti način življenja, ki bi temeljil na veselju, izvirajočem iz napora, na vzgojni vrednosti dobrega zgleda in na spoštovanju splošnih osnovnih etičnih načel.
T6.) Cilj olimpijskega gibanja je vzgajati mladino s pomočjo športa in tako pomagati graditi miren in boljši svet brez diskriminacije in v olimpijskem duhu, kar je mogoče doseči le z medsebojnim razumevanjem v duhu prijateljstva in fair playa.

Olimpijska listina, Temeljna načela
Olimpijsko gibanje je prepoznavno tudi po mnogih dejavnostih, ki segajo prek samih olimpijskih iger in širše posegajo v športni prostor:
  • promocija športa in tekmovanj s pomočjo nacionalnih in mednarodnih institucij po celem svetu,
  • v sodelovanju z javnimi in zasebnimi organizacijami ponuja šport, ki je v službi človeka,
  • sodeluje pri razvoju "športa za vse",
  • spodbuja udejstvovanje žensk v športu na vseh nivojih - v smislu enakopravnosti z moškimi,
  • nasprotuje vsem oblikam ekonomskega izkoriščanja športa in športnikov,
  • bori se proti dopingu,
  • promovira etiko športa, spodbuja fair play,
  • ekološko ozavešča in
  • s financiranjem in izobraževanjem spodbuja manj razvite države - programi Olimpijske solidarnosti.
Izbira mesta za gostitelja olimpijskih iger
Izbira mesta gostitelja je izključna pristojnost MOK. Kandidature mest, ki se prijavijo za gostitelja olimpijskih iger, pregleda komisija za ocenjevanje kandidirajočih mest. Za organizacijo iger se lahko prijavi le mesto, katerega kandidaturo odobri NOK njegove države. Prošnjo za organiziranje olimpijskih iger mora uradna ustanova s privoljenjem NOK predložiti MOK. Uradna ustanova kandidirajočega mesta in NOK morata zagotoviti, da bodo olimpijske igre organizirane skladno s pričakovanji in pod pogoji MOK. Če se za organizacijo istih olimpijskih iger poteguje več mest iste države, mora NOK odločiti, katero izmed njih bo predlagal za volitve. Mestu se zaupa organiziranje olimpijskih iger le, če vlada ustrezne države predloži MOK dokument, v katerem zagotavlja, da bo država spoštovala Olimpijsko listino. NOK vodi in soodgovarja za dejavnosti in upravljanje svojega mesta, bodočega gostitelja, v zvezi s kandidaturo od dneva vložitve kandidature MOK.

Vsako mesto, ki se prijavi za organiziranje olimpijskih iger se mora pisno obvezati, da bo spoštovalo pogoje, predpisane za kandidirajoča mesta, ki jih je izdal izvršni komite MOK, kot tudi tehnična pravila, ki jih je predpisala mednarodna zveza vsakega športa, vključenega v program olimpijskih iger. Postopek, ki ga morajo upoštevati kandidirajoča mesta, določi izvršni komite MOK. Vsako kandidirajoče mesto mora ponuditi finančno garancijo, ki je primerna po mnenju izvršnega komiteja MOK.
Izvršni komite MOK na osnovi poročila komisije za ocenjevanje sestavi seznam kandidirajočih mest, ki se predloži skupščini MOK za volitve. Volitve, na katerih se izvoli mesto gostitelja, potekajo v državi, v kateri ni nobenega kandidirajočega mesta, potem ko je komisija skrbno proučila poročilo. Razen v izjemnih okoliščinah morajo biti volitve izpeljane sedem let pred olimpijskimi igrami.

Prizorišča olimpijskih iger
Otvoritvena in zaključna slovesnost morata biti organizirani v mestu gostitelja, kot tudi vsi športi, razen če gostitelj pridobi od MOK pravico, da organizira določena tekmovanja v drugih mestih ali na prizoriščih, ki so v isti državi.
Če za zimske olimpijske igre, iz geografskih ali topografskih razlogov, določenega tekmovanja ali športne discipline ni mogoče organizirati v državi mesta gostitelja, sme MOK izjemoma dovoliti, da te potekajo v sosednji državi.

Organizacijski komite
MOK zaupa organizacijo olimpijskih iger NOK države mesta gostitelja ter mestu gostitelju. NOK mora zato oblikovati organizacijski komite (OKOI), ki od ustanovitve neposredno sodeluje z MOK in od njega prejema navodila.

Izvršni komite OKOI sestavljajo:
  • član ali člani MOK v državi,
  • predsednik ali generalni sekretar NOK,
  • vsaj en član, ki predstavlja in ga je določilo mesto (gostitelj),
  • lahko so vključeni tudi predstavnike javnih ustanov ali druge vodilne osebnosti.
Od svoje ustanovitve do svoje ukinitve mora OKOI izvajati aktivnosti skladno z Olimpijsko listino, pogodbo, sklenjeno med MOK, NOK in mestom gostiteljem ter skladno z navodili izvršnega komiteja MOK.
V primeru nespoštovanja predpisanih pravil ali prekinitve sklenjenih obveznosti, je MOK upravičen odvzeti pravico do organizacije olimpijskih iger - kadarkoli in s takojšnjo veljavo - mestu gostitelju, OKOI in NOK, ne da bi to imelo posledice pri povrnitvi škode, ki je bila tako narejena MOK.
NOK, OKOI in mesto gostitelj so soodgovorni za vse obveznosti, sklenjene posamezno ali skupaj glede organiziranja in izpeljave olimpijskih iger razen finančnih obveznosti, ki sta jih skupaj dolžna nositi mesto gostitelj in OKOI brez izključitve odgovornosti katerekoli druge osebe.

Olimpijski simboli

Olimpijski krogi so danes najbolj prepoznan element olimpijskih iger in najbolj prepoznaven znak (blagovna znamka) na svetu, kar nakazuje, da so olimpijske igre resnično nekaj več in močno razširjene po vsem svetu.
 
Olimpijski ogenj
Olimpijske igre se odpirajo z razkošno slovesnostjo. Vrhunec je prižiganje olimpijskega plamena. Olimpijski ogenj prižigajo v spomin na Antične igre že od leta 1928. Prenašajo ga tekači iz Grčije na kraj prireditve iger od leta 1936 naprej. Skupine tekačev nosijo baklo iz grške Olimpije, mesta starodavnih iger, na stadion, kjer bodo potekale igre. Ta slovesnost izvira iz leta 1928, ko je francoz Pierre de Coubertin pozval športnike k vzdrževanju plamena obnovljenega olimpijskega duha.

  
 
Olimpijski krogi
Olimpijski krogi so znak MOK-a. To je eden najbolj cenjenih znakov na svetu. Gre za pet med seboj povezanih barvnih krogov (v zgornji vrsti trije in dva v spodnji), ki predstavljajo pet med seboj povezanih celin. Povezanost pomeni sožitje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov petih celin planeta Zemlje. Barve so točno določene in predstavljajo: v zgornji vrsti (z leve proti desni): modra – Evropa, črna – Afrika, rdeča – Amerika, rumena - Azija in zelena Avstralija z Oceanijo.


Zastava MOK
Zastava MOK je bele barve, na njej pa je znak te organizacije. Bela barva simbolizira mir, simbolizira tudi antične olimpijske igre, čas, v katerem so se zaustavile vse vojne. Prvič je bila zastava izobešena na OI 1920 v Antwerpnu.


Olimpijsko geslo
Uradno geslo olimpijskih iger je »Citius, Altius, Fortius« (hitreje, višje, močneje) in ne  geslo »Pomembno je sodelovati in ne zmagati«.
 
Olimpijska himna
Himna olimpijskih iger je Olimpijska oda. Glasbo zanjo je napisal Grk Spyros Samaras, tekst pa Kostis Palamas. Prvič so jo izvedli že na prvih igrah v Atenah. Za športnike je to »državna himna«.
 
Olimpijska prisega
Prisego je pripravil  P. de Coubertin in športniki so prvič prisegli na olimpijskih igrah 1920 v Antwerpnu.
Takrat se je prisega glasila: »V imenu vseh tekmovalcev obljubljam, da se bomo na olimpijskih igrah borili pošteno in upoštevajoč predpise, tekmovali viteško - za slavo športa in v čast svojih ekip.«
Današnja uradna prisega, ki jo izbrani športnik prebere v imenu vseh, pa se glasi: »V imenu vseh nastopajočih športnikov prisegam, da bomo na teh olimpijskih igrah spoštovali in upoštevali pravila iger, zavezujemo se športu brez uporabe dopinga in prepovedanih substanc, ter bomo nastopili v pravem športnem duhu, za slavo športa in čast naše reprezentance.«
Športniki in sodniki prisegajo tudi na zimskih olimpijskih igrah od leta 1968, ko so bile igre v Ciudadu de Mexicu.
 
Naziv olimpijada
Simbol olimpijade je tudi po antičnih igrah prevzeti štiriletni cikel olimpijskih iger. Pri tem ne smemo zamenjevati dveh pojmov, in sicer: olimpijskih iger (tj. čas poteka iger, to je po navadi 14 dni) in olimpijad (ciklus štirih let; tj.  torej čas od enih do drugih olimpijskih iger).


Seznam olimpijskih iger

LETO MESTO DRŽAVA ZIMSKE/POLETNE ČAS TRAJANJA ŠT. NOK-ov ŠT. ŠPORTOV ŠT. DISCIPLIN ŠT. SODELUJOČIH ŠPORTNIKOV ŠT. SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV SPLETNA STRAN
1896 Atene Grčija poletne 6.4.-15.4. 14 10 43 241 0 www.olympic.org/athens-1896
1900 Pariz Francija poletne 14.5.-28.10. 24 20 82 997 0 www.olympic.org/paris-1900
1904 St.Louis ZDA poletne 1.7.-23.11. 12 16 91 651 0 www.olympic.org/st-louis-1904
1908 London Velika Britanija poletne 27.4.-31.10. 22 20 109 2008 0 www.olympic.org/london-1908
1912 Stockholm Švedska poletne 5.5.-27.7. 28 18 102 2407 1 www.olympic.org/stockholm-1912
1920 Antwerpen Belgija poletne 20.4.-12.9. 29 29 156 2626 1 www.olympic.org/antwerp-1920
1924 Chamonix Francija zimske 25.1.-5.2. 16 9 16 258 2 www.olympic.org/chamonix-1924
1924 Pariz Francija poletne 4.5.-27.7. 44 24 126 3089 11 www.olympic.org/paris-1924
1928 St.Moritz Švica zimske 11.2.-19.2. 25 8 13 464 6 www.olympic.org/st-moritz-1928
1928 Amsterdam Nizozemska poletne 17.5.-12.8. 46 20 108 2883 9 www.olympic.org/amsterdam-1928
1932 Lake Placid ZDA zimske 4.2.-15.2. 17 7 14 252 0 www.olympic.org/lake-placid-1932
1932 Los Angeles ZDA poletne 30.7.-14.8. 37 20 116 1332 0 www.olympic.org/los-angeles-1932
1936 Garmisch-Partenkirchen Nemčija zimske 6.2.-16.2. 28 8 17 646 17 www.olympic.org/garmisch-partenkirchen-1936
1936 Berlin Nemčija poletne 1.8.-16.8. 49 25 129 3963 27 www.olympic.org/berlin-1936
1948 St.Moritz Švica zimske 30.1.-8.2. 28 9 22 669 17 www.olympic.org/st-moritz-1948
1948 London Velika Britanija poletne 29.7.-14.8. 59 23 136 4104 12 www.olympic.org/london-1948
1952 Oslo Norveška zimske 14.2.-25.2. 30 8 22 694 5 www.olympic.org/oslo-1952
1952 Helsinki Finska poletne 19.7.-3.8. 69 23 149 4955 10 www.olympic.org/helsinki-1952
1956 Cortina d'Ampezzo Italija zimske 26.1.-5.2. 32 8 24 821 15 www.olympic.org/cortina-d-ampezzo-1956
1956 Melbourne-Stockholm Avstralija-Švedska poletne 22.11.-8.12. 72 24 151 3314 3 www.olympic.org/melbourne-stockholm-1956
1960 Squaw Valley ZDA zimske 18.2.-28.2. 30 8 27 665 0 www.olympic.org/squaw-valley-1960
1960 Rim Italija poletne 25.8.-11.9. 83 24 150 5338 27 www.olympic.org/rome-1960
1964 Innsbruck Avstrija zimske 29.1.-9.2. 36 10 34 1091 26 www.olympic.org/innsbruck-1964
1964 Tokio Japonska poletne 10.10.-24.10. 93 25 163 5151 18 www.olympic.org/tokyo-1964
1968 Grenoble Francija zimske 6.2.-18.2. 37 10 35 1158 28 www.olympic.org/grenoble-1968
1968 Ciudad de Mexico Mehika poletne 12.10.-27.10. 112 25 172 5516 13 www.olympic.org/mexico-1968
1972 Sapporo Japonska zimske 3.2.-13.2. 35 10 35 1006 25 www.olympic.org/sapporo-1972
1972 München Nemčija poletne 26.8.-11.9. 121 28 195 7134 24 www.olympic.org/munich-1972
1976 Innsbruck Avstrija zimske 4.2.-15.2. 37 10 37 1123 26 www.olympic.org/innsbruck-1976
1976 Montreal Kanada poletne 17.7.-1.8. 92 27 198 6084 8 www.olympic.org/montreal-1976
1980 Lake Placid ZDA zimske 13.2.-24.2. 37 10 38 1072 14 www.olympic.org/lake-placid-1980
1980 Moskva Sovjetska zveza poletne 19.7.-3.8. 80 27 203 5179 11 www.olympic.org/moscow-1980
1984 Sarajevo Jugoslavija zimske 8.2.-19.2. 49 10 39 1272 52 www.olympic.org/sarajevo-1984
1984 Los Angeles ZDA poletne 28.7.-12.8. 140 28 220 6829 20 www.olympic.org/los-angeles-1984
1988 Calgary Kanada zimske 13.2.-28.2. 57 10 46 1423 17 www.olympic.org/calgary-1988
1988 Seul Južna Koreja poletne 17.9.-2.10. 159 31 237 8391 22 www.olympic.org/seoul-1988
1992 Albertville Francija zimske 8.2.-23.2. 64 12 57 1801 28 www.olympic.org/albertville-1992
1992 Barcelona Španija poletne 25.7.-9.8. 169 35 257 9356 35 www.olympic.org/barcelona-1992
1994 Lillehammer Norveška zimske 12.2.-27.2. 67 12 61 1737 22 www.olympic.org/lillehammer-1994
1996 Atlanta ZDA poletne 19.7.-4.8. 197 38 271 10318 37 www.olympic.org/atlanta-1996
1998 Nagano Japonska zimske 7.2.-22.2. 72 14 68 2176 34 www.olympic.org/nagano-1998
2000 Sydney Avstralija poletne 15.9.-1.10. 199 40 300 10651 74 www.olympic.org/sydney-2000
2002 Salt Lake City ZDA zimske 8.2.-24.2. 77 15 78 2399 41 www.olympic.org/salt-lake-city-2002
2004 Atene Grčija poletne 13.8.-29.8. 201 40 301 10625 79 www.olympic.org/athens-2004
2006 Torino Italija zimske 10.2.-26.2. 80 15 84 2508 36 www.olympic.org/turin-2006
2008 Peking Kitajska poletne 8.8.-24.8. 204 41 302 10942 61 www.olympic.org/beijing-2008
2010 Vancouver Kanada zimske 12.2.-28.2. 82 15 86 2566 47 www.olympic.org/vancouver-2010
2012 London Velika Britanija poletne 27.7.-12.8. 204 36 302 10768 65 www.olympic.org/london-2012
2014 Soči Rusija zimske 7.2.-23.2. 88 15 98 2800 + 66 www.olympic.org/sochi-2014
2016 Rio de Janeiro Brazlija poletne 5.8.-21.8. 207 39 306 11238 63 www.olympic.org/rio-2016 
2018 Pjongčang Južna Koreja zimske 9.2.-25.2. 92 15 102 2963 71 www.olympic.org/pyeongchang-2018


Slovenske olimpijske kolajne

Glavni sponzorji

Veliki sponzorji

Sponzorji