Pred temi igrami so bili številni člani MOK prisiljeni k odstopu, ko so odkrili, da so sprejemali podkupnine v zameno za glasovanje v prid Salt Lake Cityja za gostovanje 19. zimskih olimpijskih iger, odstopili so tudi nekateri organizatorji iger.

Olimpijski vrhunci

Prav tako so igre veljale za vladajoče po dopinških škandalih. Španec Johann Muehlegg ter Rusinji Larisa Lazutina in Olga Danilova so bili diskalificirani zaradi uporabe darbepoetina, a jim olimpijske medalje, ki sta jo osvojila pred dopinškim testom, nikoli niso vzeli. Britanec Alain Baxter je izgubil svoj bron v slalomu, kljub temu da je test kasneje pokazal na vdihovalec proti prehladu, a medalje ni nikoli dobil nazaj.

V prvem tednu umetnostnega drsanja je ruski par Jelena Berežnaja in Anton Siharulidž premagal Kanadčana Jamie Saleo in Davida Pelletiea, ki sta kasneje protestirata, da je bil francoski sodnik pod pritiskom in podal previsoke ocene ruskemu paru, kar jima je kasneje prineslo zlato, vendar ga Rusoma nikoli niso vzeli.

Diskvalificirani so bili tudi športniki v hitrostnem drsanju na kratke proge in v smučarskih tekih zaradi različnih razlogov.

V zgodovini zimskih olimpijskih iger sta prvič medaljo osvojila Estonija in Hrvaška, prvo zlato pa Avstralija in Ljudska republika Kitajska.

Prvič se je predstavil ženski dvosed v bobu ter se ponovno vrnil skeleton, ki je nazadnje potekal na 5. zimskih olimpijskih igrah leta 1948.

Junakov iger je bilo kar nekaj. Norveški biatlonec Ole Einar Bjorndalen, ki je dobil tri posamične discipline, zlata pa se je veselil tudi v štafeti. Obe skakalni tekmi je presenetljivo dobil Švicar Simon Ammann, hrvaška alpska smučarka Janica Kostelić je pisala zgodovino s tremi zlatimi in eno srebrno kolajno. Nemški sankač Georg Hackl je s srebrnim odličjem postal prvi športnik s štirimi zaporednimi kolajnami.