Prizorišče prvih zimskih OI (l. 1924) je bil francoski Chamonix. Prvi olimpijski prvak je postal Charles Jewtraw (ZDA), ki je zmagal v hitrostnem drsanju na 500 metrov, nepozabni šampion pa prav tako hitrostni drsalec, Finec Clas Thunberg s petimi kolajnami.

Severna Amerika je zimske olimpijske igre prvič gostila l. 1932, ko je bil prizorišče OI Lake Placid.

Zimske OI v St. Moritzu l. 1948 so potekale prvič po 12-letnem premoru in prvič po II. svetovni vojni.

Uradno himno OI so gledalci prvič slišali v Squaw Valleyu l. 1960. Skladatelj uradne himne je Spiros Samaras, besedilo avtorja Kostisa Palamasa pa je MOK naknadno dodal l. 1958.

Nagano je bil l. 1998 prizorišče prvega olimpijskega hokejskega turnirja, kjer so nastopali tudi profesionalci iz lige NHL. Na razburljivem turnirju je na koncu presenetljivo slavila Češka.

OI l. 1976 bi moral gostiti ameriški Denver, a je referendum, na katerem so izglasovali »ne« za izgradnjo športnih objektov, to preprečil. Tako je OI drugič v zgodovini gostil avstrijski Innsbruck.

Zimske OI v francoskem Grenoblu l. 1968 so bile prve olimpijske igre, ki so jih gledalci lahko spremljali pred barvnimi televizijskimi zasloni.

Okoli 12.000 ljudi je imelo priložnost nositi olimpijsko baklo, ki je potovala od grške Olimpije do Vancouvra, prizorišča XXI. zimskih olimpijskih iger.

Na OI v Sarajevu l. 1984 je nastopilo 1272 športnikov (274 žensk in 998 moških) iz 49. držav, ki so se pomerili v 39 disciplinah. Pri organizaciji OI je sodelovalo 10.450 prostovoljcev, uradno pa je bilo akreditiranih 7393 predstavnikov medijev.

Na OI v Sarajevu l. 1984 sta zlato in srebrno kolajno v slalomu osvojila dvojčka Phillip in Steve Mahre iz ZDA.

Torino je z več kot 900.000 prebivalci postalo največje mesto, ki je doslej gostilo zimske OI. Iger v Torinu l. 2006 se je udeležilo rekordnih 2508 športnikov iz 80. držav, kolajne pa je osvojilo 26 držav.

Albanija, Madagaskar in Etiopija so prvikrat na zimskih OI nastopile pred štirimi leti v Torinu.

Športni velesili Kitajska in Avstralija sta prvi zlati kolajni na zimskih OI osvojili v Salt Lake Cityju l. 2002.

Snowboarding je postal olimpijska disciplina na OI v japonskem Naganu l. 1998. Prav tako se je takrat na olimpijski program vrnil curling.

OI v Naganu l. 1998 so bile prve »ekološke« olimpijske igre, saj je vso uradno osebje nosilo uniforme, ki jih je bilo v celoti mogoče reciklirati.

Ker se je MOK odločil, da poletne in zimske OI ne bodo več potekale v istem letu, so se zaradi prilagoditve urnika OI v Albertvillu l. 1992 in Lillehammerju l. 1994 edinkrat v zgodovini zgodile v razmaku zgolj dveh let.

Kljub temu, da je v Bosni in Hercegovini divjala vojna, so državo na OI v Lillehammerju l. 1994 zastopali štirje športniki: Hrvat, Srb in dva Bošnjaka. Pisana etnična skupina je očitno poosebljala olimpijski duh.

Švicarski St. Moritz (1928, 1948), avstrijski Innsbruck (1964, 1976) in ameriški Lake Placid (1932, 1980) so edina prizorišča, ki so dvakrat gostila zimske OI.

V Lake Placidu l. 1980 je bil prvič v zgodovini OI narejen umeten sneg, da so organizatorji lahko nemoteno izpeljali celoten tekmovalni program.

OI v Sapporu l. 1972 so bile prve, ki so bile organizirane v Aziji in hkrati prve, ki so potekale izven Evrope in ZDA.

Na OI v Innsbrucku l. 1964 so čas prvič merili do stotinke sekunde natančno.

OI v Innsbrucku l. 1964 si je v živo ogledalo več kot milijon gledalcev – dotlej rekordno število udeležencev je v največjem številu spremljalo alpsko smučanje in hokej na ledu.

Del tekmovanja v umetnostnem drsanju na OI v St Moritzu l. 1928 je zaradi slabega vremena potekal kar v enem od mestnih hotelov, ki je imel lastno drsališče in curling stezo.

Japonska je bila prva azijska država, ki se je udeležila zimskih OI (l. 1928 v St Moritzu).

Tekmovanja v alpskem smučanju so bila v olimpijski program prvič uvrščena l. 1936 na OI v Garmish-Partenkirchnu.

Zimske OI so v obmorskem mestu prvič potekale l. 1952 v Oslu, kasneje tudi v Sapporu l. 1972. Tudi Vancouver 2010 in Soči 2014 sta obmorski prizorišči zimskih OI.

Sovjetska zveza je na zimskih OI ognjeni krst doživela l. 1956 v Cortini d'Ampezzo, njeni številni športniki pa so na teh OI osvojili številne zlate. Mednje sodi tudi hokejska ekipa, ki je prekinila dolgoletno olimpijsko vladavino Kanade.

Na OI v Squaw Valleyu l. 1960 se je prvič uporabil počasen posnetek, ko sodniki niso bili prepričani, ali so v moškem slalomu tekmovalci zgrešili vratca ali ne.

OI v Torinu l. 2006 je bilo prvič možno spremljati prek mobilnih telefonov. Dostop je bil mogoč v 18 državah. Prvič v zgodovini so dogajanje iz OI sicer lahko spremljali tudi gledalci v Mongoliji in Azerbajdžanu.

Slovenski smučar Jure Franko je z 2. mestom v veleslalomu na olimpijskih igrah v Sarajevu l. 1984 nekdanji Jugoslaviji prinesel prvo zimsko olimpijsko kolajno.

OI v Sarajevu l. 1984 je 8. februarja 1984 odprl takratni predsednik SFRJ Mika Špiljak, olimpijski ogenj je prižgala umetnostna drsalka Sandra Dubravčić, olimpijsko zaprisego pa je dal slovenski smučar Bojan Križaj.

Slovenija je kot samostojna država na olimpijskih igrah debitirala leta 1992 v francoskem Albertvillu l. 1992. Prav tako je na tej olimpijadi kot samostojna dežela prvič nastopila tudi Hrvaška.

Franc Smolej je že leta 1936 na OI v Garmisch-Partenkirchnu osvojil 10. mesto v smučarskih tekih, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev vse do leta 2002, ko je Petra Majdič na OI v Salt Lake Cityju osvojila 9. mesto.

Na OI v Lillehammerju leta 1994 so kar trije slovenski športniki osvojili 3. mesto: Jure Košir in Katja Koren v slalomu ter Alenka Dovžan v kombinaciji.

Nekdanja Jugoslavija na OI v Squaw Valleyu l. 1960 zaradi velike oddaljenosti prizorišča in velikih stroškov potovanja ni nastopila.

Na otvoritveni slovesnosti OI v Albertvillu l. 1992 je slovensko zastavo nosil skakalec Franci Petek in se vpisal v zgodovino slovenskega športa kot prvi zastavonoša samostojne Slovenije na OI.

Na prvih zimskih OI v Chamonixu l. 1924 sta Slovenijo v sklopu jugoslovanske reprezentance zastopala dva športnika – Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj.

Na OI v Lake Placidu l. 1980 je Bojanu Križaju v veleslalomu tretje mesto ušlo za vsega dve stotinki sekunde.

OI v Calgaryju l. 1988 so bile za Slovenijo najuspešnejše zimske igre doslej: Mateja Svet je osvojila srebro, skakalci Miran Tepeš, Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Matjaž Debelak so bili v ekipni tekmi prav tako drugi, na veliki skakalnici pa je Matjaž Debelak osvojil bron.

Avstrijec Toni Sailer je bil prvi smučar, ki zmagal v vseh treh disciplinah (slalom, veleslalom, smuk) na OI v italijanski Cortini d’Ampezzo l. 1956.

Kanadčan Duff Gibson je na OI l. 2006 postal najstarejši zmagovalec v individualni panogi, potem ko je v Torinu slavil v skeletonu pri starosti 39 let in 150 dni.

Nemški sankač Georg Hackl je s srebrom na OI v Salt Lake Cityju l. 2002 postal prvi človek, ki se je v isti disciplini na stopničke povzpel na kar petih olimpijadah zapored.

Hrvaška smučarka Janica Kostelić je osvojila 6 olimpijskih kolajn, več kot katerakoli druga smučarka. V Salt Lake Cityju l. 2002 je bila trikrat prva in enkrat druga, v Torinu l. 2006 pa po enkrat prva in druga.

Avstrijski smučar Hermann Maier je na OI v Naganu l. 1998 dokazal, da je pravi »Herminator«: po padcu na smuku, ki ga je doživel pri hitrosti 120 km/h, se je vrnil v velikem slogu ter slavil tako v veleslalomu kot v super G-ju.

Christa Rothenburger (ZRN) je na OI v Calgaryju l .1988 slavila v hitrostnem drsanju na, le sedem mesecev kasneje pa je na poletnih OI v Seulu osvojila srebro v kolesarstvu in postala edina Zemljanka, ki je istega leta osvojila olimpijski kolajni na poletnih in zimskih OI.

Ameriški hitrostni drsalec Eric Heiden je na OI v Lake Placidu l. 1980 slavil v vseh petih preizkušnjah in postal prvi človek, ki je osvojil 5 zlatih kolajn v posamičnih disciplinah na istih OI.

Ingemar Stenmark, švedski smučar na slovenskih smučeh znamke Elan, je na OI v Lake Placidu l. 1980 zmagal v obeh tehničnih disciplinah – v slalomu in veleslalomu.

Pred OI v Sapporu l. 1972 Japonska še ni osvojila zlate olimpijske kolajne, na domačem prizrišču pa je v skokih na majhni skakalnici slavila trojno zmago – zmagal je Yukio Kasaya, drugi je bil Akitsugu Konno, tretji pa Seiji Aochi.