v Portorožu so se pričeli prvi dnevi Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez, z okroglo mizo o implementaciji prvih petih leti izvajanja Strategije OKS-ZŠZ.
V letošnjem državnem proračunu je za šport predvidenih slabih 20,6 milijona evrov, kar je manj kot lani, ko je bilo na voljo 23,4 milijona evrov, in je manj tudi od lanske realizacije v višini 21 milijonov evrov.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je pojasnil, da je 96 odstotkov vseh letnih prihodkov ministrstva že vnaprej oddanih zaradi zakonskih zavez, predvsem za plače in investicije. "S štirimi preostalimi odstotki pa je zelo težko bistveno spreminjati stvari. Nihče v državi ni v celoti zadovoljen z državnim sofinanciranjem, tudi šport ne," je izpostavil Pikalo. "Prepričan sem, da je še veliko rezerv na finančnem področju, pri nacionalnem programu smo na 40 odstotkih in upam, da bomo do leta 2023, ko izteče, dosegli zastavljene cilje ... Da bi bil šport še naprej tako uspešen, kot je bil doslej," je uvodoma dejal Bogdan Gabrovec.A ni vse črno, predstavniki športa so navedli tudi dobre stvari. Razen pri financiranju in zdravstvu imamo vse ostale podsisteme in podrobnosti v športu pri nas med najbolje urejenimi na svetu, je o tem dodal Gabrovec. "Tu mislim štipendiranje športnikov, razvoj kadrov, usposabljanje trenerjev ... Pri preventivnih zdravstvenih pregledih, kar bi stalo 600.000 evrov letno, še ni bil sprejet niti pravilnik, a je bil zakonodaja sprejeta že pred leti.
Upam, da bodo stvari na tem področju čim prej spremenile tako, kot so nedavno poslanci v državnem zboru sprejeli amandma, da so prevozi na treninge zdaj subvencionirani," je pojasnil Gabrovec.
Pikalo je obljubil, da bodo skušali čim prej izpolniti zaveze, tudi kar se zdravstva tiče. Dodal je, da je poleg nacionalnega programa, ki ga je treba bolje uresničevati v naslednjih letih, pomemben tudi zakon o športu iz leta 2017. "Tudi tu so težave, naj omenim informatiko v športu, financiranje iz lokalnih skupnosti."
Tudi nacionalne panožne zveze pričakujejo, da bo država uredila stvari, ki ta čas zavirajo njihovo delo. Predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm je navedel, da društva in klubi nimajo dovolj denarja niti, da bi član kluba dobil rabljeno kolo. "Kupiti ga mora sam, kar pomeni, da brez lastnega vložka nihče ne more postati vrhunski kolesar. Je tudi nekaj kar velikih anomalij, tako je za izvedbo državnega prvenstva treba plačati policijo," je dejal Grm.
Tokrat so v Portorožu znova predstavili pobudo o razglasitvi 1. oktobra za državni praznik, za dan slovenskega športa. Na ta dan je bil leta 1863 ustanovljeno prvo telovadno društvo na Slovenskem Južni Sokol, ki je imel kot zelo močan element tudi boj proti germanizaciji. Zakon naj bi bil po besedah podpredsednika OKS Janeza Sodržnika v državnem zboru v obravnavi že na začetku prihodnjega leta. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino DZ je 1. oktobra to pobudo OKS že podprl.
Olimpijski komite Slovenije je v Portorožu predstavil karierni center za športnike, ki ga vodi nekdanja alpska smučarka Petra Robnik in je namenjen sistematičnemu vzpostavljanju pogojev, da se lahko športniki že v času kariere izobražujejo in pripravljajo na življenjsko pot po športni. OKS je že konec aprila osmim srednjim šolam in 25 slovenskim fakultetam podelil certifikate za športnikom prijazno izobraževanje kot priznanje in spodbudo za nadaljevanje prizadevaj na področju dvojnih karier športnikov. OKS model vzpostavlja v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter izobraževalnimi ustanovami. Vrhunski športniki se namreč velikokrat osredotočijo na uspeh, na to, kako osvojiti medaljo, pri tem pa lahko povsem zanemarijo ostala življenjska področja. Za učinkovito usklajevanje šolanja in športa je med drugim na voljo tutorstvo mladim športnikom in študij na daljavo, športne štipendije, Fundacija za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij in sklad vrhunskih športnikov, projekt razvoj kadrov v športu 2016-2022 ter zaposlovanje športnikov v državni upravi.
"Biti športnik ni žrtvovanje za druge, je naša izbira. Obenem je velika odgovornost do sebe in družbe. Šport ni iskanje privilegijev, imeti pa moramo vsaj izenačene pogoje, da se posvetimo življenju po športni poti. Zavedati pa se moramo, da nam ne bo nič podarjeno," je sedanji slovenski olimpijski generaciji pripovedoval direktor Smučarske zveze Slovenije Franci Petek. Nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih je po končani karieri doktoriral, po poklicu je geograf, med drugim pa je bil prvi zastavonoša slovenske olimpijske reprezentance in pozneje tudi vodja slovenske olimpijske reprezentance.
"Skoki in šola so bili moja odgovornost, za šolanje so mi v družini dali jasno pravilo, da se moram ob športu pripravljati na poznejše življenje. Zato ni bilo vprašanje fakulteta da ali ne. Nasprotno, bila je tudi regeneracija, da nisem šel pregloboko, kaj moram še storiti v športnem razvoju na najvišji možni ravni," je svojo pot strnil Petek.
Direktor podjetja za kadrovsko svetovanje Competo Matic Vošnjak je navedel, da si nekatere družbe, tudi tuje, ki delujejo pri nas, pri iskanju kadrov že izrecno želijo, da so na seznamu prosilcev tudi vrhunski športniki, ki pa morajo imeti ustrezna znanja.
V nadaljevanju zgodbe v Portorožu so pogodbe s kandidati podpisali za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu, sopodpisniki pa so bile tudi nacionalne panožne zveze športnikov. Ta čas je na seznamu 97 slovenskih športnic in športnikov.
Veliko športnikov je bilo tokrat odsotnih, pogodbe pa so podpisali karateistki Tjaša Ristič in Lina Pušnik, gorska kolesarka Tanja Žakelj, cestni kolesarji Jan Polanc, Tadej Pogačar in Matej Mohorič, jadralec Žan Luka Zelko, lokostrelec Gašper Štrajhar, strelci Denis Vatovec, Živa Dvoršak in Urša Kuharič, atleti Luka Janežič, Tina Šutej, Martina Ratej, Kristjan Čeh, Maruša Černjul, Agata Zupin, Blaž Zupančič, Nejc Pleško in Žan Rudolf, taekwondoist Ivan Konrad Trajkovič, judoisti Adrian Gomboc, Andreja Leški, Kaja Kajzer in Enej Marinič ter kajakaši na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, Anja Osterman in Jošt Zakrajšek.
Vodja olimpijske reprezentance je Miroslav Cerar, s 30 odličji na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik.
Kandidati za OI 2020 so se pred tem udeležili tudi delavnice, na kateri jim je vodstvo OKS podalo informacije, ki jih bodo potrebovali v pripravljalnem obdobju in tudi med samimi igrami.
Matic Švab, namestnik generalnega sekretarja za finance in marketinga OKS, je izpostavil, da bodo po vzoru OI 2018 v Južni Koreji tudi tokrat pripravili slovensko hišo v sodelovanju z državo, kar bo za tekmovalnim programom drugi najpomembnejši slovenski olimpijski projekt prihodnjega leta. Hiša v središču mesta bo v neposredni bližini podzemne postaje in 20 minut vožnje od olimpijke vasi. OKS bo organiziral tudi navijaško letalo.
Nekdanji atlet Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, je navedel, da se je država za sodelovanje odločila zaradi promocije turizma in gospodarstva v deželi tehnološkega napredka, s katero Slovenija tudi sicer zelo dobro sodeluje. V času OI bo OKS pripravil tudi potovanje slovenske olimpijske bakle po desetih slovenskih mestih.
V popoldanskem delu smo poslušali zanimivo debato v panelu z naslovom ''Vloga različnih deležnikov v razvoju športnikove kariere'', kjer smo na okrogli mizi Gospodarstvo in šport gostili naslednje govorce:
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je pojasnil, da je 96 odstotkov vseh letnih prihodkov ministrstva že vnaprej oddanih zaradi zakonskih zavez, predvsem za plače in investicije. "S štirimi preostalimi odstotki pa je zelo težko bistveno spreminjati stvari. Nihče v državi ni v celoti zadovoljen z državnim sofinanciranjem, tudi šport ne," je izpostavil Pikalo. "Prepričan sem, da je še veliko rezerv na finančnem področju, pri nacionalnem programu smo na 40 odstotkih in upam, da bomo do leta 2023, ko izteče, dosegli zastavljene cilje ... Da bi bil šport še naprej tako uspešen, kot je bil doslej," je uvodoma dejal Bogdan Gabrovec.A ni vse črno, predstavniki športa so navedli tudi dobre stvari. Razen pri financiranju in zdravstvu imamo vse ostale podsisteme in podrobnosti v športu pri nas med najbolje urejenimi na svetu, je o tem dodal Gabrovec. "Tu mislim štipendiranje športnikov, razvoj kadrov, usposabljanje trenerjev ... Pri preventivnih zdravstvenih pregledih, kar bi stalo 600.000 evrov letno, še ni bil sprejet niti pravilnik, a je bil zakonodaja sprejeta že pred leti.
Upam, da bodo stvari na tem področju čim prej spremenile tako, kot so nedavno poslanci v državnem zboru sprejeli amandma, da so prevozi na treninge zdaj subvencionirani," je pojasnil Gabrovec.
Pikalo je obljubil, da bodo skušali čim prej izpolniti zaveze, tudi kar se zdravstva tiče. Dodal je, da je poleg nacionalnega programa, ki ga je treba bolje uresničevati v naslednjih letih, pomemben tudi zakon o športu iz leta 2017. "Tudi tu so težave, naj omenim informatiko v športu, financiranje iz lokalnih skupnosti."
Tudi nacionalne panožne zveze pričakujejo, da bo država uredila stvari, ki ta čas zavirajo njihovo delo. Predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm je navedel, da društva in klubi nimajo dovolj denarja niti, da bi član kluba dobil rabljeno kolo. "Kupiti ga mora sam, kar pomeni, da brez lastnega vložka nihče ne more postati vrhunski kolesar. Je tudi nekaj kar velikih anomalij, tako je za izvedbo državnega prvenstva treba plačati policijo," je dejal Grm.
Tokrat so v Portorožu znova predstavili pobudo o razglasitvi 1. oktobra za državni praznik, za dan slovenskega športa. Na ta dan je bil leta 1863 ustanovljeno prvo telovadno društvo na Slovenskem Južni Sokol, ki je imel kot zelo močan element tudi boj proti germanizaciji. Zakon naj bi bil po besedah podpredsednika OKS Janeza Sodržnika v državnem zboru v obravnavi že na začetku prihodnjega leta. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino DZ je 1. oktobra to pobudo OKS že podprl.
Olimpijski komite Slovenije je v Portorožu predstavil karierni center za športnike, ki ga vodi nekdanja alpska smučarka Petra Robnik in je namenjen sistematičnemu vzpostavljanju pogojev, da se lahko športniki že v času kariere izobražujejo in pripravljajo na življenjsko pot po športni. OKS je že konec aprila osmim srednjim šolam in 25 slovenskim fakultetam podelil certifikate za športnikom prijazno izobraževanje kot priznanje in spodbudo za nadaljevanje prizadevaj na področju dvojnih karier športnikov. OKS model vzpostavlja v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter izobraževalnimi ustanovami. Vrhunski športniki se namreč velikokrat osredotočijo na uspeh, na to, kako osvojiti medaljo, pri tem pa lahko povsem zanemarijo ostala življenjska področja. Za učinkovito usklajevanje šolanja in športa je med drugim na voljo tutorstvo mladim športnikom in študij na daljavo, športne štipendije, Fundacija za podporo športnikom iz socialno šibkih okolij in sklad vrhunskih športnikov, projekt razvoj kadrov v športu 2016-2022 ter zaposlovanje športnikov v državni upravi.
"Biti športnik ni žrtvovanje za druge, je naša izbira. Obenem je velika odgovornost do sebe in družbe. Šport ni iskanje privilegijev, imeti pa moramo vsaj izenačene pogoje, da se posvetimo življenju po športni poti. Zavedati pa se moramo, da nam ne bo nič podarjeno," je sedanji slovenski olimpijski generaciji pripovedoval direktor Smučarske zveze Slovenije Franci Petek. Nekdanji svetovni prvak v smučarskih skokih je po končani karieri doktoriral, po poklicu je geograf, med drugim pa je bil prvi zastavonoša slovenske olimpijske reprezentance in pozneje tudi vodja slovenske olimpijske reprezentance.
"Skoki in šola so bili moja odgovornost, za šolanje so mi v družini dali jasno pravilo, da se moram ob športu pripravljati na poznejše življenje. Zato ni bilo vprašanje fakulteta da ali ne. Nasprotno, bila je tudi regeneracija, da nisem šel pregloboko, kaj moram še storiti v športnem razvoju na najvišji možni ravni," je svojo pot strnil Petek.
Direktor podjetja za kadrovsko svetovanje Competo Matic Vošnjak je navedel, da si nekatere družbe, tudi tuje, ki delujejo pri nas, pri iskanju kadrov že izrecno želijo, da so na seznamu prosilcev tudi vrhunski športniki, ki pa morajo imeti ustrezna znanja.
V nadaljevanju zgodbe v Portorožu so pogodbe s kandidati podpisali za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu, sopodpisniki pa so bile tudi nacionalne panožne zveze športnikov. Ta čas je na seznamu 97 slovenskih športnic in športnikov.
Veliko športnikov je bilo tokrat odsotnih, pogodbe pa so podpisali karateistki Tjaša Ristič in Lina Pušnik, gorska kolesarka Tanja Žakelj, cestni kolesarji Jan Polanc, Tadej Pogačar in Matej Mohorič, jadralec Žan Luka Zelko, lokostrelec Gašper Štrajhar, strelci Denis Vatovec, Živa Dvoršak in Urša Kuharič, atleti Luka Janežič, Tina Šutej, Martina Ratej, Kristjan Čeh, Maruša Černjul, Agata Zupin, Blaž Zupančič, Nejc Pleško in Žan Rudolf, taekwondoist Ivan Konrad Trajkovič, judoisti Adrian Gomboc, Andreja Leški, Kaja Kajzer in Enej Marinič ter kajakaši na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, Anja Osterman in Jošt Zakrajšek.
Vodja olimpijske reprezentance je Miroslav Cerar, s 30 odličji na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik.
Kandidati za OI 2020 so se pred tem udeležili tudi delavnice, na kateri jim je vodstvo OKS podalo informacije, ki jih bodo potrebovali v pripravljalnem obdobju in tudi med samimi igrami.
Matic Švab, namestnik generalnega sekretarja za finance in marketinga OKS, je izpostavil, da bodo po vzoru OI 2018 v Južni Koreji tudi tokrat pripravili slovensko hišo v sodelovanju z državo, kar bo za tekmovalnim programom drugi najpomembnejši slovenski olimpijski projekt prihodnjega leta. Hiša v središču mesta bo v neposredni bližini podzemne postaje in 20 minut vožnje od olimpijke vasi. OKS bo organiziral tudi navijaško letalo.
Nekdanji atlet Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo, je navedel, da se je država za sodelovanje odločila zaradi promocije turizma in gospodarstva v deželi tehnološkega napredka, s katero Slovenija tudi sicer zelo dobro sodeluje. V času OI bo OKS pripravil tudi potovanje slovenske olimpijske bakle po desetih slovenskih mestih.
V popoldanskem delu smo poslušali zanimivo debato v panelu z naslovom ''Vloga različnih deležnikov v razvoju športnikove kariere'', kjer smo na okrogli mizi Gospodarstvo in šport gostili naslednje govorce:
- Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije
- Gregor Pilgram, predsednik uprave Adriatica Slovenice in izvršni finančni direktor Generali CEE Holdinga
- Zooullis Mina, glavni direktor Pivovarne Laško Union d. o. o.
- Franjo Bobinac, podpredsednik za globalni marketing v Hisense International in predsednik Rokometne zveze Slovenije
- mag. Damjan Kralj, glavni izvršni direktor BTC d. d. in predsednik Gimnastične zveze Slovenije
- mag. Anita Stojčevska, direktorica divizije Poslovna mreža in marketing SKB d. d.
- Aleš Cantarutti, minister za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo
