.jpg)
Tako rekoč ob isti uri, ko je v Tokiu zagorel olimpijski ogenj, se je slovenska bakla že mudila v zadnji izmed 212 slovenskih občin, kolikor jih je obiskala v okviru izjemnega projekta Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez in partnerjev v slabih treh mesecih.
Promocijski projekt Slovenska bakla je bil res edinstven, bržčas pri nas še ni bilo tako združevalne akcije, v kateri bi kdorkoli ali karkoli obiskalo prav vse kotičke Slovenije, torej vseh 212 občin.
Slovenska bakla je popotovanje zaključila tam, kjer se je pred tremi meseci rodila – na Ravnah na Koroškem, kjer je v tamkajšnji jeklarni SIJ Metal, sponzorja OKS-ZŠZ, Slovenske industrije jekla, nastala in potem začela z nabiranjem kilometrov in nosilcev po Sloveniji. Da je povezovalni projekt, s katerim je OKS-ZŠZ po eni strani promoviral olimpizem in olimpijske igre, po drugi strani pa v teh negotovih širil dobro voljo med ljudi in vnašal nasmehe na tisoče obrazov nosilcev in tekačev, uspel, pričajo tako odzivi neposrednih udeležencev kot vseh občin in sponzorjev OKS-ZŠZ. Tudi zadnji dan potovanja Slovenske bakle so v družbi župana Raven na Koroškem, dr. Tomaža Rožena, obiskovalce pozdravili koroški olimpijci Tjaša Oder, Damir Dugonjič, Mirko Bauče, Mojca Sagmaister in Štefan Robač.
Ves čas so bili ob bakli aktivni banka SKB, generalni sponzor OKS-ZŠZ (tudi z nagradno igro, ko so bili izžrebanci med nosilci bakle), Skupina SIJ z izdelavo bakle in jeklenih zapestnic, simbolom udejanjanja jeklene volje, ki so jih prejeli vsi nosilci bakle, vključitvijo njihovih zaposlenih ter družb, ki jih je bakla obiskala in športnikov iz športnih društev, ki jih sponzorirajo. Projektu se je pridružila tudi Toyota Adria z uradnim vozilom in Zavarovalnica Allianz. Projektno so se z aktivnostmi na nekaterih dogodkih pridružili še sponzorji OKS-ZŠZ Coca Cola, Telekom Slovenije, BTC City, Slovenske železnice, Luka Koper, Petrol, Pivovarna Laško Union in Radiotelevizija Slovenija.
Bakla je torej v 82 dneh obiskala vseh 212 občin v Sloveniji, ustavila se ni zgolj v eni, v Moravčah, ki se ni želela pridružiti projektu. Prav povsod je bila plamenica iz recikliranega jekla in bukovega lesa prisrčno sprejeta, četudi so nekatere občine vložile ogromno napora in idej v izvedbo teka, spet drugje je bil obisk bolj enostaven in hiter, a vseeno prijeten. Nekajkrat je bila bakla izpostavljena vremenskim izzivom, maja je bila pogosto premočena, junija ob vročinskem valu prepotena, toda niti silovit veter v Goriških brdih, niti toča v velikosti frnikol med porabskimi Slovenci.
Tudi nosilcem ni prišla do živega. Idej in pobud je bilo v občinah ogromno. Tako je bakla Slovenijo spoznavala z različnimi oblikami prevoza, bila je v avtu, na tovornjaku, traktorju, vozu, kočiji, smučeh, pa tudi na vlaku, letalu in padalu.
Prevažala se je po slovenskih rekah, jezerih in morju, bila je na jadrnici, kajaku, kanuju, raftu, splavu, brodu, pa seveda na konju, kolesu, rolkah, gokartu, smučarski skakalnici in celo v plezalni navezi. Zibala se je na Savi, Dravi, Soči, Krki, Muri, Savinji, Sotli in Kolpi, nekajkrat je skočila s padalom, se spustila v čudovite slovenske jame od Postojnske in Škocjanskih do Županove in Vražje, se dotaknila najnižje točke Slovenije, podmorskega Triglava 38 metrov pod gladino v Piranskem zalivu, obiskala pa je tudi tri skupnosti zamejskih Slovencev, saj je skočila čez mejo v Trst, Gornji Senik in Ljubelj. Razveselili so se jo Romi v Pušči, edini evropski romski krajevni skupnosti, pa lastniki in direktorji številnih slovenskih podjetij, skorajda vsi župani in županje, mnogi športniki invalidi, otroci s posebnimi potrebami... med nosilci je bilo tudi na desetine pripadnikov gasilskih, jamarskih, konjeniških, kinoloških in drugih društev, domov in društev upokojencev, pa vrhunskih športnikov od nosilcev zlatih olimpijskih kolajn do nadobudnih talentov našega športa. Redna gostja popotovanja slovenske bakle je bila zlata olimpijka Urška Žolnir Jugovar, ki je na pobudo OKS-ZŠZ prevzela naziv ambasadorke projekta in je po vseh koncih Slovenije z baklo pretekla kar nekaj kilometrov.
Veliko navzočih je med odisejado po Sloveniji izrazilo željo, pravzaprav kar pričakovanje, da bi ta edinstven projekt združevanja Slovenije organizatorji ponovili ob naslednjih poletnih olimpijskih igrah v Parizu 2024.
Slovensko baklo v številkah najdete na povezavi tukaj, fotografije pa na povezavi.
Slovenska bakla v številkah
9.330 nosilcev bakle
7.118 pretečenih kilometrov
82 dni na poti, od tega 64 tekaških dni
Več kot 40.000 prevoženih kilometrov z voziloma Toyote bakline karavane
Več kot 200 metrov palic iz recikliranega jekla Skupine SIJ
Več kot 150 prisotnih županov
Več kot 250 nastopajočih glasbenih skupin, godb, posameznikov
Več kot 700 nosilcev paralimpijcev, športnikov invalidov, oseb z motnjami v duševnem razvoju in otrok s posebnimi potrebami
Približno 20 metrov dolžina najkrajše predaje, približno 3 (v teku) oziroma 12 (na kolesu) kilometrov dolžina najdaljše predaje
28 dni je bil star najmlajši nosilec (v maminem naročju), 92 let najstarejša nosilka
160 nosilcev, izžrebancev nagradne igre banke SKB
Več kot 8.000 fotografij v fotoutrinkih občin na spletni strani bakla.olympic.si
Približno 80 tipkanih strani baklinega dnevnika (baklopis)
