Kongres športa za vse o gibalnih aktivnostih zaposlenih

Kongres športa za vse o gibalnih aktivnostih zaposlenih
Na 11. kongresu športa za vse, ki je bil v petek in soboto v času sejma Narava in zdravje v Ljubljani, so največ pozornosti posvetili gibalnim aktivnostim zaposlenih.
Na 11. kongresu športa za vse, ki je bil v petek in soboto v času sejma Narava in zdravje v Ljubljani, so največ pozornosti posvetili gibalnim aktivnostim zaposlenih.

Udeleženci so se tega segmenta športa lotili s številnih vidikov, hkrati pa ponudili tudi nekaj primerov dobre praske.Alenka Dovč iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je predstavila akcijo Zdravi na kvadrat, ki jo četrto leto izvaja GZS. Ugotovila je, da se v podjetjih težko odločajo za promocijo zdravja in rekreacije, čeprav je zaradi tega 36 odstotkov manj bolniške odsotnosti in so zaposleni tudi bolj motivirani za delo.

Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, družino in športa Metoda Dodič Fikfak je navedla, da je najvišja odsotnost z dela v javni upravi in da se je po letu 2012 izrazito dvignila. Tudi petkrat do desetkrat je pogostejša od zasebnega sektorja, kjer pa gre velikokrat tudi za zanemarjanje simptomov.

"Po diagnozah so na čelu obolenja kostno-mišičnega sistema, na četrtem mestu pa duševne in vedenjske motnje, največ izmed njih pa je depresij. Ob uvedbi so bile te bolezni na sedmem, šestem mestu, sedaj pa prihajajo na drugo ali tretje mesto. Visoko so tudi bolečine v križu, ki jih v dveh tretjinah ne moremo dokazati in moramo pacientu preprosto verjeti," je med drugim dejala Dodič Fikfakova.

Izpostavila je prisilne položaje, ki so nenormalni za siceršnji ustroj človeka. Tako imajo medicinske sestre, denimo, ukaze za razne naprave spodaj in se morajo veliko pogosteje sklanjati, kot če bi bile nameščene zgoraj. Podobno je pri drugih poklicih, kjer gre pri načrtovanju delovnega mesta velikokrat zgolj za pridobitni pogled, ki pa na dolgi rok zaradi bolezni povzroči veliko škodo tudi pri ekonomskih učinkih v podjetjih. Te je mogoče preprečiti tudi z aktivnimi odmori med delom in pravilno prehrano.

Kot je sicer uvodoma povedala pristojna ministrica za šport Maja Makovec Brenčič, je Slovenija dežela športa, ki nam je tako rekoč zapisan v genih. Po raziskavah je približno 60 odstotkov Slovencev občasno ali redno športno aktivnih. Kljub temu podatku, ki nas uvršča med najbolj športno aktivne narode v Evropi, smo si v nacionalnem programu športa zadali smeli cilj, in sicer želimo povečati število redno športno dejavnih odraslih za 10 odstotkov, je dejala ministrica.

"V času, ko prevladuje vse bolj sedeč način življenja, ki postaja eden glavnih dejavnikov nastanka bolezni in smrtnosti, je rekreacija še toliko bolj pomembna. Prav je, da imajo otroci in mladi na voljo kakovostne programe športa. In izjemnega pomena je, da zaposleni z aktivnim načinom življenja dajemo zgled mladim. S tem lahko pripomoremo, da se bodo mladi ob zaposlitvi zavedali pomembnosti gibalno-športnega udejstvovanja in zdravega načina življenja. Prav o rekreaciji med zaposlenimi smo mogoče v zadnjem času malo govorili, čeprav so številne organizacije temu posvetile kar nekaj pozornosti. Želimo, da bi oživili tudi ta segment športa," je dejala Makovec Brenčičeva.

Cel nagovor ministrice si lahko ogledate v videoposnetku (vir: STA)

Več slik najdete v fotogaleriji letošnjega Kongresa športa za vse na povezavi.

Glavni sponzorji

Veliki sponzorji

Sponzorji