Etična odličnost v športu, ki jo zastopa fair play gibanje, je pri nas v organizirani obliki prisotna slabe četrt stoletja. V Sloveniji je od vsega začetka ambasador za šport, strpnost in fair play, olimpionik Miroslav Cerar, nekdanji telovadec, ki je med drugim osvojil dve zlati olimpijski medalji na konju z ročaji, leta 1964 v Tokiu in štiri leta pozneje v Ciudad de Mexicu.
"Tekmoval sem v času amaterizma in v klubih in društvih so nas vzgajali v celovite osebnosti, med drugim si moral imeti v šoli solidne ocene, priti na fakulteto ali do službe, obenem pa smo iz lastnih vzgibov tekmovali in trenirali skoraj tako kot sedaj v časih poklicnega športa. Fair playa tedaj nismo poznali, pač pa poštenje, odgovornost in samokritičnost. V tem duhu smo bili vzgajani in po njem živeli," je v nagovoru izpostavil Miroslav Cerar.
Svetovno združenje za fair play, katerega član je tudi slovenski olimpionik, je bilo pod okriljem Unesca ustanovljeno pred petimi desetletji, pred dvema desetletjema in pol pa je bil Cerar med 14 ustanovitelji evropskega združenja, v katerem je sedaj 41 držav. "Boj proti vsakršni diskriminaciji in nasilju je bil tedaj tudi pomemben del našega delovanja. Vse bolj se je vključeval boj proti dopingu, nato med drugim širše družbene teme, kot so razmerja med gledalci in športniki, pa slednjih s starši, sedaj tudi nedovoljene športne stave in korupcija nasploh. Seznam postaja skorajda neskončen," je dodal Cerar.
Medtem ko je namestnik ambasadorja dr. Stanislav Pinter podal izčrpen razrez delovanja ambasadorstva v Sloveniji, je generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko opozoril, da so vzpostavili anonimno linijo za prijavo vsakršnih nepravilnosti v športu, ki se imenuje Žvižgavka in obstaja od oktobra 2016. OKS sporočene primere odstopi pristojnim organom, policiji, varuhu športnikovih pravic, svoji etični in disciplinski komisiji. Perko je izpostavil, da je fair play najbolj sistematično razvit v nogometu, od svetovne do slovenske ravni.
Cerar je glede problematičnosti na tem področju usmeril pozornost tudi na rekreativce in starše otrok: "Neverjetno, kakšne neprimerne stvari počnejo nekateri rekreativci sami s seboj, od poživil naprej, četudi tu ne bi smel biti poudarek na tekmovanju, ampak na zdravju in druženju."
Izpostavil je očeta dvanajstletnega sina, ki je na tekmovanju na tujem vpil na svojega otroka. "V slovenščini, česar sicer ni nihče razumel, se je drl z najbolj grdimi možnimi besedami. Ampak vsi so razumeli, za kaj gre, in se zgražali, ko ga je na koncu še udaril. Velika sramota, tudi za našo državo nasploh. In to ni osamljen primer preveč ambicioznih staršev, je tudi tudi trenerjev."
Svetovno združenje za fair play, katerega član je tudi slovenski olimpionik, je bilo pod okriljem Unesca ustanovljeno pred petimi desetletji, pred dvema desetletjema in pol pa je bil Cerar med 14 ustanovitelji evropskega združenja, v katerem je sedaj 41 držav. "Boj proti vsakršni diskriminaciji in nasilju je bil tedaj tudi pomemben del našega delovanja. Vse bolj se je vključeval boj proti dopingu, nato med drugim širše družbene teme, kot so razmerja med gledalci in športniki, pa slednjih s starši, sedaj tudi nedovoljene športne stave in korupcija nasploh. Seznam postaja skorajda neskončen," je dodal Cerar.
Medtem ko je namestnik ambasadorja dr. Stanislav Pinter podal izčrpen razrez delovanja ambasadorstva v Sloveniji, je generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Blaž Perko opozoril, da so vzpostavili anonimno linijo za prijavo vsakršnih nepravilnosti v športu, ki se imenuje Žvižgavka in obstaja od oktobra 2016. OKS sporočene primere odstopi pristojnim organom, policiji, varuhu športnikovih pravic, svoji etični in disciplinski komisiji. Perko je izpostavil, da je fair play najbolj sistematično razvit v nogometu, od svetovne do slovenske ravni.
Cerar je glede problematičnosti na tem področju usmeril pozornost tudi na rekreativce in starše otrok: "Neverjetno, kakšne neprimerne stvari počnejo nekateri rekreativci sami s seboj, od poživil naprej, četudi tu ne bi smel biti poudarek na tekmovanju, ampak na zdravju in druženju."
Izpostavil je očeta dvanajstletnega sina, ki je na tekmovanju na tujem vpil na svojega otroka. "V slovenščini, česar sicer ni nihče razumel, se je drl z najbolj grdimi možnimi besedami. Ampak vsi so razumeli, za kaj gre, in se zgražali, ko ga je na koncu še udaril. Velika sramota, tudi za našo državo nasploh. In to ni osamljen primer preveč ambicioznih staršev, je tudi tudi trenerjev."
