
Izobraževanje športnikov
Pomemben del kariere športnika je tudi izobraževanje. Pri tem je ključno usklajevanje šolskih oz. študijskih in športnih obveznosti.

Pomemben del kariere športnika je tudi izobraževanje. Pri tem je ključno usklajevanje šolskih oz. študijskih in športnih obveznosti.
Stopnje izobrazbe
Preverite, do katerih pravic ste upravičeni na posamezni stopnji izobraževanja glede na slovensko zakonodajo.
Osnovnošolcem, ki so športno aktivni in zaključujejo prvo stopnjo izobrazbe, priporočamo, da preverijo:
Zakon o osnovni šoli zajema nekaj prilagoditev za športnike, ki se šolajo na osnovnošolskem nivoju. Opisane so v nadaljevanju:
Pravica do izbire oblik izobraževanja
Starši imajo pravico izbrati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni ali zasebni šoli ali kot izobraževanje na domu. Tako lahko učenci športniki, ki so npr. izjemno veliko odsotni, opravijo osnovnošolsko obveznost z izobraževanjem na domu in opravljanjem izpitov.
Izobraževanje nadarjenih učencev
Nadarjeni učenci so učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela.
Zdravstveno varstvo učencev
Zakon zagotavlja učencem v času šolanja obvezni zdravniški pregled pri vpisu v prvi razred in redne sistematične zdravstvene preglede, kar je dobrodošlo tudi za športnike, saj se s tem lahko zagotovi tudi obvezni zdravniški pregled, ki ga mora po 2. členu Splošnega akta o evidenci registriranih in kategoriziranih športnikov opraviti vsak športnik, ki tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih NPŠZ.
Dodatni pouk
Šola lahko organizira dodatni pouk tudi za učence, ki so posebej nadarjeni za šport.
Interesne dejavnosti
Za šport nadarjeni učenci se lahko vključijo tudi v športne interesne dejavnosti. Vodijo jih lahko športni pedegogi ali zunanji sodelavci (vaditelji, trenerji, športni pedagogi).
Druge dejavnosti
Člen omogoča šoli, da izpelje tudi dodatne programe oziroma drugačne organizacijske oblike, kot so športni razredi, športne šole, športni tabori. Dejavnosti so sestavine letnega delovnega načrta, ki ga potrdi svet šole.
Perspektivni in vrhunski športnik
Status učenca perspektivnega športnika lahko pridobi učenec, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez.
Status učenca vrhunskega športnika lahko pridobi učenec, ki doseže vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti.
Učencu s statusom perspektivnega ali vrhunskega športnika se prilagodijo šolske obveznosti. Prilagajanje šolskih obveznosti se uredi s pisnim dogovorom med šolo in starši. Prilagodijo se obiskovanje pouka in drugih dejavnosti ter načini in roki za ocenjevanje znanja.
Če učenec ne izpolnjuje obveznosti iz dogovora iz četrtega odstavka, mu šola lahko status odvzame na predlog razrednika ali učiteljskega zbora.
Učencu zaradi bolezni oziroma poškodbe ali drugih utemeljenih razlogov status lahko miruje, dokler obstajajo razlogi, na podlagi katerih je bilo odločeno o mirovanju. Mirovanje statusa lahko predlagajo razrednik, učiteljski zbor ali starši učenca. O dodelitvi, mirovanju oziroma prenehanju statusa odloči ravnatelj. Pred tem si v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pridobi mnenje razrednika, v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa tudi mnenje oddelčnega učiteljskega zbora.
Izostanki
Učencem športnikom, ki zaradi treningov in tekmovanj veliko manjkajo, lahko ravnatelj dovoli tudi daljši izostanek.
Podaljšanje statusa učenca
Zakon omogoča, da učenec obdrži status učenca in pravice, ki izhajajo iz tega statusa, še dve leti po končanem devetletnem šolanju, kar bi v izjemnih razmerah lahko izkoristili perspektivni športniki v primeru, če bi zaradi obsežnejšega treninga ne uspeli opraviti osnovnošolskega izobraževanja v devetih letih.
Izpit
Zakon omogoča perspektivnim športnikom, ki so veliko odsotni zaradi treningov in tekmovanj oziroma poškodbe, da opravljajo izpite do konca šolskega leta.
Pravica do izobraževanja na domu
Za otroka, ki je izredno obremenjen s treningi, lahko starši organizirajo izobraževanje na domu. Način izobraževanja je opredeljen v 89., 90., 91. in 92. členu Zakona o osnovni šoli.
Gimnazijcem, ki so športno aktivni, priporočamo, da preverijo:
Zakon o gimnazijah ureja izobraževanje v splošnih in strokovnih gimnazijah, ki po opravljeni maturi omogoča nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu. Členi zakona, ki so pomembni za gimnazijce športnike, so izpostavljeni v nadaljevanju.
Maturitetni tečaj
Omenjeni člen omogoča dijakom - vrhunski športnikom, ki so končali srednjo poklicno, srednjo tehnično ali drugo srednjo strokovno šolo, a so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto, da se v okviru maturitetnega tečaja temeljito pripravijo na maturo. Tako lahko športnik, ki zaradi športnih obveznosti prekine šolanje v gimnaziji ali želi opravljati maturo s končano katerokoli drugo srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo, ali pa sploh ni obiskoval šole, ampak si je znanje pridobil drugje, pripravi na maturo tudi kasneje po prenehanju športne kariere.
Izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami
Zakon omogoča, da šola za posebno nadarjene dijake, kamor uvrščamo tudi dijake, nadarjene za šport, organizira posebne oblike izobraževanja in jim omogoča nekatere ugodnosti, ki jih predvidevajo ta zakon oziroma podzakonski akti.
Vpis
Člen daje zakonsko podlago za poseben izobraževalni program športnih oddelkov v gimnazijah in srednjih šolah. V ta program se vpiše dijak na podlagi učnega uspeha v osnovni šoli in športnih dosežkov.
Vpis v maturitetni tečaj
Dijak športnik, ki se je vpisal na poklicno ali katero drugo strokovno šolo, ali je končal tri letnike gimnazije, ter je za najmanj eno leto prekinil izobraževanje, se lahko vpiše v maturitetni tečaj in opravlja maturo. Člen prav tako omogoča, da izjemno uspešni vrhunski športniki opravijo samo preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije in se vpišejo v maturitetni tečaj, kjer poteka priprava na maturo.
Status dijaka
Dijaku perspektivnemu in vrhunskemu športniku se trajanje statusa poleg enega šolskega leta lahko podaljša še za največ dve šolski leti.
Ponavljanje
Člen omogoča vrhunskim športnikom, ki zaradi športnih obveznosti ali dolgotrajnejše poškodbe s hospitalizacijo ne opravijo letnika, večkrat obiskovati isti letnik.
Pogojno napredovanje
Dijak športnik, ki zaradi športnih obveznosti ni izpolnil obveznosti iz izobraževalnega programa, lahko napreduje v naslednji letnik, ravnatelj pa mu določi pogoje za opravljanje manjkajočih obveznosti.
Izredno izobraževanje
Športniki, ki bi se želeli šolati po gimnazijskem programu, ga nadaljevati ali končati, se lahko šolajo tudi kot odrasli. Prednost izobraževanja je prilagoditev organizacije in trajanje izobraževanja, preverjanja in ocenjevanja znanja ter napredovanja, kar lahko izkoristijo tisti športniki, ki imajo izjemne obremenitve v obdobju, ko poteka šolski pouk ali tisti, ki so za daljši čas prekinili šolanje, pa bi si želeli pridobiti srednješolsko izobrazbo
Prilagajanje izvajanja izobraževalnih programov
Šola lahko nadarjenemu dijaku, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu športniku, dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne in kulturne prireditve ter izmenjave, v primeru drugih športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih prilagodi opravljanje obveznosti. Šola lahko to izpelje za dijake, posebej nadarjene za šport, v obliki športnih oddelkov v gimnazijah oz. tako, da upošteva Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli.
Matura v enem oziroma dveh izpitnih rokih
Kandidat opravlja maturo v enem izpitnem roku. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, opravlja tudi kandidat, ki iz utemeljenih razlogov iz 27.a člena tega zakona, mature ne more opravljati v enem izpitnem roku. Kandidat opravljanje mature v dveh delih oz. v dveh zaporednih izpitnih rokih, uveljavlja ob prijavi k maturi oziroma najpozneje v sedmih dneh po nastanku razlogov, zaradi katerih se ne more udeležiti mature v enem izpitnem roku. O opravljanju mature v dveh delih odloči Državna komisija za splošno oziroma Državna komisija za poklicno maturo v 30 dneh po prejemu vloge z dokazili. Zoper odločitev državne komisije ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v 30 dneh od vročitve odločbe.
Utemeljeni razlogi za opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih
Med utemeljenimi razlogi za opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, je med drugim tudi aktivna udeležba na velikem mednarodnem športnem tekmovanju v skladu z zakonom, ki ureja šport, v letu opravljanja maturitetnih izpitov.
Dokazila
Kandidat, ki uveljavlja opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, srednji šoli priloži k predprijavi, prijavi ali vlogi enega izmed naslednjih dokazil za udeležbo na velikem mednarodnem športnem tekmovanju: potrdilo o udeležbi na tekmovanju, ali v primeru, če je tekmovanje v času po maturitetnih izpitih, potrdilo o izpolnitvi norme oziroma o uvrstitvi v reprezentanco za veliko mednarodno športno tekmovanje, ki ga izda Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.
Dijakom, ki so športno aktivni, priporočamo, da preverijo:
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ureja izobraževanje za pridobitev nižje in srednje poklicne ter srednje strokovne izobrazbe. Členi zakona, ki so pomembni za dijake športnike, so izpostavljeni v nadaljevanju:
Podaljšanje statusa dijaka
Zakon omogoča, da dijak obdrži status dijaka in pravice, ki izhajajo iz tega statusa, podaljša status dijaka največ za dve leti, o čemer odloči ravnatelj.
Prilagoditev opravljanja obveznosti
Šola lahko dijaku perspektivnemu ali vrhunskemu športniku v primeru športnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih prilagodi opravljanje obveznosti (OIN).
Preberite Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku s srednji šoli:
Matura v enem oziroma dveh izpitnih rokih
Kandidat opravlja maturo v enem izpitnem roku. Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, opravlja tudi kandidat, ki iz utemeljenih razlogov iz 27.a člena tega zakona, mature ne more opravljati v enem izpitnem roku. Kandidat opravljanje mature v dveh delih oz. v dveh zaporednih izpitnih rokih, uveljavlja ob prijavi k maturi oziroma najpozneje v sedmih dneh po nastanku razlogov, zaradi katerih se ne more udeležiti mature v enem izpitnem roku. O opravljanju mature v dveh delih odloči Državna komisija za splošno oziroma Državna komisija za poklicno maturo v 30 dneh po prejemu vloge z dokazili. Zoper odločitev državne komisije ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor v 30 dneh od vročitve odločbe.
Utemeljeni razlogi za opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih
Med utemeljenimi razlogi za opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, je med drugim tudi aktivna udeležba na velikem mednarodnem športnem tekmovanju v skladu z zakonom, ki ureja šport, v letu opravljanja maturitetnih izpitov.
Dokazila
Kandidat, ki uveljavlja opravljanje mature v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, srednji šoli priloži k predprijavi, prijavi ali vlogi enega izmed naslednjih dokazil za udeležbo na velikem mednarodnem športnem tekmovanju: potrdilo o udeležbi na tekmovanju, ali v primeru, če je tekmovanje v času po maturitetnih izpitih, potrdilo o izpolnitvi norme oziroma o uvrstitvi v reprezentanco za veliko mednarodno športno tekmovanje, ki ga izda Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.
Preberite Zakon o maturi in Pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku s srednji šoli:
Športnikom priporočamo, da preverijo:
Vrhunski športniki lahko pridobite status kandidata s posebnim statusom v prijavno-sprejemnem postopku. S tem postanete upravičeni do naslednjih prilagoditev pri vpisu v visokošolsko izobraževanje:
Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu v 32. členu določa, da se na seznam sprejetih kandidatov iz 31. člena tega pravilnika naknadno uvrstijo med drugim kandidati, ki splošno ali poklicno maturo zaradi upravičenih razlogov v skladu z odločitvijo organov, pristojnih za splošno oziroma poklicno maturo, opravljajo v dveh delih. Ti kandidati se uvrstijo med sprejete kandidate, če imajo najmanj toliko točk kot zadnji uvrščeni kandidat s seznama iz 31. člena tega pravilnika oziroma če so se prijavili za vpis v študijski program brez omejitve vpisa.
Na seznam naknadno sprejetih kandidatov se uvrstijo tudi kandidati s posebnimi potrebami in posebnim statusom, ki so si ta status pridobili v prijavno-sprejemnem postopku, se v rednem izbirnem postopku niso nikamor uvrstili, izpolnjujejo pogoje za vpis v študijski program in dosežejo najmanj 90 % minimuma točk, potrebnih za uvrstitev. O dodelitvi tega statusa na podlagi individualne prošnje kandidata in ustreznih dokazil odloči pristojni organ univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda.
Status kandidata s posebnim statusom v prijavno-sprejemnem postopku se lahko dodeli kandidatu, ki prošnji priloži listine, ki dokazujejo status vrhunskega športnika, priznanega umetnika ter drugim kandidatom, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj v obdobju, ki se upošteva za sprejem (3. ali 4. letnik srednje šole oziroma zaključek srednje šole). Kot udeležba na (področnih) mednarodnih tekmovanjih šteje izjemen dosežek, ki ga je kandidat dosegel.
Preberite Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu:
Zakon o visokem šolstvu ureja izobraževanje za pridobitev visokošolske izobrazbe. Členi zakona, ki so pomembni za športnike, so izpostavljeni v nadaljevanju:
Študenti s posebnimi potrebami in posebnim statusom
Študenti s posebnim statusom po tem zakonu so študenti kategorizirani športniki in trenerji, študenti priznani umetniki in kulturniki, drugi študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj, ter študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka.
Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom so upravičeni do:
Postopke in podrobnejši način izvrševanja pravic iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za visoko šolstvo.
Posebne pravice študentov
Študentom, ki se vzporedno izobražujejo in vrhunskim športnikom ter študentom, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju, se na podlagi posebne prošnje prilagodi opravljanje obveznosti iz študijskega programa na način, ki ga določi direktor oziroma ravnatelj.
Visokošolski zavodi sami določajo študijski režim, oblike in obdobja preverjanja. Za višje oz. visoke šole, ki imajo certifikat Športnikom prijazno izobraževanje, lahko tukaj preverite, katere konkretne prilagoditve so na voljo na določeni izobraževalni ustanovi.