Člani izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so v luči priprav na skupščino, ki bo 20. junija, govorili o opravljenem v lanskem letu in tudi o načrtih v drugi polovici letošnjega. Generalni sekretar OKS Edvard Kolar je poudaril, da je bilo minulo leto po pridobivanju prihodkov najuspešnejše v zgodovini.
OKS je imel lani 6,976 milijona evrov prihodkov in 6,953 milijona evrov odhodkov, prihodki iz poslovne dejavnosti in od mednarodnih inštitucij pa so predstavljali že dobrih 70 odstotkov vseh sredstev; ostalo je bil predvsem denar iz državnega proračuna in Fundacije za šport. Po navedbah Kolarja, ki bo 1. septembra postal predsednik uprave Športne loterije, je OKS v zadnjih štirih letih zabeležil 35 odstotno rast prihodkov v neolimpijskem letu 2015 in 16 odstotno v lanskem olimpijskem letu.
OKS je lani pri izvajanju natančno določenih projektov finančno podprl 52 svojih članic v skupni višini 915.8877 evrov. Največ je dobila Smučarska zveza Slovenije, 113.000 evrov, sledile so rokometna (66.000), plavalna (61.000), judo (54.000) in kajakaška zveza (53.000), Športna zveza Ljubljana (44.000), atletska (42.000), hokejska (40.000), kolesarska (36.000) in jadralna zveza (30.000).
Za letni program športa na državni ravni za prihodnje leto so predlagali, da bi vanj uvrstili tudi sofinanciranje občinskih panožnih športnih šol, da bi se s tem po besedah podpredsednika OKS Iztoka Čopa dvignila kakovosti dela na tem področju tudi na lokalni ravni, kot je sicer že vzpostavljen na državni. Letni program športa je podlaga za sofinanciranje športnih dejavnosti iz proračuna, kar pa se po besedah številnih članov IO OKS vsako leto za dejavnosti večinoma zgolj zmanjšuje.
Varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj, ki je tudi predsednik komisije športnikov Mednarodne atletske zveze, je pri pripravah na izoblikovanje etičnega kodeksa in komisije OKS opozoril na navzkrižje interesov. "Ta je bil v ozadju vseh afer na najvišji ravni v športu v zadnjih letih. Zato predlagam, da OKS pripravi posebno evidenco, kjer bi bile med drugim navedene tudi funkcije in deleži v družbah posameznikov, da bi to upoštevali pri kandidiranju tako za organe OKS kot tudi pri kandidaturi za druge organe s strani OKS," je dejal Prezelj.
Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je uvodoma podelil posebno priznanje s tridesetimi medaljami najuspešnejšemu slovenskemu športniku na velikih tekmovanjih Miroslavu Cerarju; ta je dobil sliko s fotografijami in uspehi v japonskem jeziku, ki so mu jo izročili organizatorji olimpijskih iger leta 2020 v Tokiu, kjer je leta 1964 Cerar osvojil zlato olimpijsko medaljo na konju z ročaji in bron na drogu.
Še pred začetkom seje je OKS v okviru ustanavljanja olimpijskih strokovnih medicinskih centrov, ki nastajajo v sodelovanju z zavarovalnico Adriatic, podpisal prve pogodbe s splošno bolnišnico Celje ter z njo povezave inštitucijami, Inštitutom in Centrom za medicino športa, Splošno bolnišnico Jesenice in Inštitutom za športno medicino medicinske fakultete. "To je začetek zdravstvene mreže v državi, s katero želimo čim prej priti do diagnoz in nato v najkrajšem možnem času pomagati poškodovanim športnikom. Verjamem, da bosta financerja FŠO in ministrstvo za zdravje napravila premike za izboljšanju preventive in zdravljenja športnikov z zdravstvenimi težavami," je podpis pogodbe pospremil Gabrovec
OKS je lani pri izvajanju natančno določenih projektov finančno podprl 52 svojih članic v skupni višini 915.8877 evrov. Največ je dobila Smučarska zveza Slovenije, 113.000 evrov, sledile so rokometna (66.000), plavalna (61.000), judo (54.000) in kajakaška zveza (53.000), Športna zveza Ljubljana (44.000), atletska (42.000), hokejska (40.000), kolesarska (36.000) in jadralna zveza (30.000).
Za letni program športa na državni ravni za prihodnje leto so predlagali, da bi vanj uvrstili tudi sofinanciranje občinskih panožnih športnih šol, da bi se s tem po besedah podpredsednika OKS Iztoka Čopa dvignila kakovosti dela na tem področju tudi na lokalni ravni, kot je sicer že vzpostavljen na državni. Letni program športa je podlaga za sofinanciranje športnih dejavnosti iz proračuna, kar pa se po besedah številnih članov IO OKS vsako leto za dejavnosti večinoma zgolj zmanjšuje.
Varuh športnikovih pravic Rožle Prezelj, ki je tudi predsednik komisije športnikov Mednarodne atletske zveze, je pri pripravah na izoblikovanje etičnega kodeksa in komisije OKS opozoril na navzkrižje interesov. "Ta je bil v ozadju vseh afer na najvišji ravni v športu v zadnjih letih. Zato predlagam, da OKS pripravi posebno evidenco, kjer bi bile med drugim navedene tudi funkcije in deleži v družbah posameznikov, da bi to upoštevali pri kandidiranju tako za organe OKS kot tudi pri kandidaturi za druge organe s strani OKS," je dejal Prezelj.
Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je uvodoma podelil posebno priznanje s tridesetimi medaljami najuspešnejšemu slovenskemu športniku na velikih tekmovanjih Miroslavu Cerarju; ta je dobil sliko s fotografijami in uspehi v japonskem jeziku, ki so mu jo izročili organizatorji olimpijskih iger leta 2020 v Tokiu, kjer je leta 1964 Cerar osvojil zlato olimpijsko medaljo na konju z ročaji in bron na drogu.
Še pred začetkom seje je OKS v okviru ustanavljanja olimpijskih strokovnih medicinskih centrov, ki nastajajo v sodelovanju z zavarovalnico Adriatic, podpisal prve pogodbe s splošno bolnišnico Celje ter z njo povezave inštitucijami, Inštitutom in Centrom za medicino športa, Splošno bolnišnico Jesenice in Inštitutom za športno medicino medicinske fakultete. "To je začetek zdravstvene mreže v državi, s katero želimo čim prej priti do diagnoz in nato v najkrajšem možnem času pomagati poškodovanim športnikom. Verjamem, da bosta financerja FŠO in ministrstvo za zdravje napravila premike za izboljšanju preventive in zdravljenja športnikov z zdravstvenimi težavami," je podpis pogodbe pospremil Gabrovec
