20-letna Nabrežinka je trenutno največji smučarski adut med slovenskimi športniki in športnicami v Italiji. Članica SK Devin je lansko poletje prestopila v slovensko smučarsko zvezo in se pridružila novogoriškemu Smučarskemu klubu Gorica, ki ji ponuja več priložnosti za tekmovanja na višji kakovostni ravni. Še naprej pa samostojno trenira pod vodstvom sežanskega trenerja Aleša Severja.
Mlada smučarka je že v preteklih sezonah posegala po izjemnih uspehih. Med najpomembnejšimi je zagotovo 18. mesto na svetovnem prvenstvu v slalomu, a prav v svoji zadnji sezoni v mladinski konkurenci je s stopničkami v Peci in Sankt Michaelu osvojila najboljše FIS točke v dosedanji karieri. Na Peci si je prismučala prvo mesto, v Sankt Michaelu pa je slavila tretje mesto v slalomu.
Caterina o sebi trdi, da je občutljiva športnica, zelo samokritična in večkrat nezadovoljna. Vendar ve, kaj hoče. Njen osrednji cilj za prihodnjo sezono je vstop v slovensko smučarsko reprezentanco. Sanje pa ostajajo tiste iz otroštva: nastop na olimpijskih igrah.
Caterina, smučarska sezona se počasi izteka. Kako jo ocenjujete z vidika svoje telesne pripravljenosti?
Nisem povsem zadovoljna. V primerjavi z lansko sezono sem letos na snegu preživela manj časa. Jeseni je bilo snega zelo malo. Nisem imela možnosti trenirati v Švici, Južni Ameriki ali na Norveškem, zato so moji treningi potekali na Stelviu in Mölltalerju, kjer pogoji niso bili najboljši. Poleti sem trenirala tudi v pokritem smučišču v Litvi. Tu so bili treningi kakovostnejši. Jesenske priprave, ki so za vsakega smučarja in smučarko pred novo sezono ključnega pomena, so žal pogojevale slabe vremenske razmere. Kljub vsemu pa sem zadovoljna z opravljenim delom na slalomskih progah. V veleslalomu bi se lahko pripravila veliko bolje.
V zadnjih letih naravne razmere zelo pogojujejo smučanje in posledično organizacijo smučarskih tekmovanj. Je vrhunskemu smučanju pri nas usojena selitev v oddaljene kraje, kjer je snega več, ali v pokrita smučišča?
Srčno si želim, da bi do tega ne prišlo. Dvoransko smučanje je kot telovadba v fitnesu. Proge so kratke. Vsaka smuka pa traja največ 30 sekund. Tu se lahko trenira le slalom. Ni primerljivo s smučanjem na prostem. Žal pa kaže, da bo v nekaterih predelih Italije in Slovenije vedno težje smučati.
Kljub zahtevnim razmeram, v katerih ste trenirali, ste letos osvojili nekaj dobrih rezultatov, predvsem v slalomskih preizkušnjah: 1. mesto na Peci v Avstriji, 3. mesto v Sankt Michaelu, 4. pa v Weissenseeju.
Tako je! Nekajkrat sem se spustila pod mejo 30 FIS točk. Cilj sezone je pravzaprav ne preseči 25 točk na tekmo. Žal mi je to uspelo le enkrat. Upam, da bom do konca sezone osvojila še kako dobro uvrstitev. Res je, da bi v veleslalomu lahko smučala bolje, vendar glede na razmere in na kakovost treningov sem lahko zadovoljna s svojimi nastopi tudi v tej disciplini. Razmišljam, da bi začasno opustila slalomske tekme, v katerih prednjačim in se bolj posvetila veleslalomskim tekmovanjem. Za naslednjo sezono pa načrtujem boljšo pripravo tudi v tej disciplini, v kateri sem nekoliko šibkejša.
Kaj vas še čaka v teh zadnjih tednih smučarske sezone?
Po slovenskem državnem prvenstvu se vrnem na FIS tekmovanja. Glede na to, da je v visokogorju v zadnjih tednih snežilo, se bo sezona podaljšala za kak teden. Če bodo vremeske razmere ugodne, bom tekmovala do prve tretjine aprila.
Smučanje zahteva veliko mentalnega napora. Ali ste po značaju dovolj naravnani na zmago?
Včasih me zavedejo čustva. Morala bi biti bolj odločna, samozavestna in prepričana v svoje sposobnosti. Je pa res, da od sebe pričakujem veliko. V vsako stvar se moram najprej poglobiti, preden se je docela lotim. To velja tudi za smučarske proge. Na progah, ki jih ne poznam, delujem malce sramežljivo. Šele ko se udomačim na novem smučišču, lahko dam vse od sebe.
Ali še sanjate o nastopu na Olimpijskih igrah?
Seveda! To je moja največja želja. Milano-Cortina 2026: igre se bližajo s hitrimi koraki! Prihodnje leto bo že ključnega pomena. Od lanske jeseni nastopam pod okriljem slovenske smučarske zveze, tako da se od prihodnje sezone lahko potegujem za mesto v slovenski smučarski reprezentanci. Upam, da mi bo to uspelo.
Avtor: Evgen Ban
Caterina o sebi trdi, da je občutljiva športnica, zelo samokritična in večkrat nezadovoljna. Vendar ve, kaj hoče. Njen osrednji cilj za prihodnjo sezono je vstop v slovensko smučarsko reprezentanco. Sanje pa ostajajo tiste iz otroštva: nastop na olimpijskih igrah.
Caterina, smučarska sezona se počasi izteka. Kako jo ocenjujete z vidika svoje telesne pripravljenosti?Nisem povsem zadovoljna. V primerjavi z lansko sezono sem letos na snegu preživela manj časa. Jeseni je bilo snega zelo malo. Nisem imela možnosti trenirati v Švici, Južni Ameriki ali na Norveškem, zato so moji treningi potekali na Stelviu in Mölltalerju, kjer pogoji niso bili najboljši. Poleti sem trenirala tudi v pokritem smučišču v Litvi. Tu so bili treningi kakovostnejši. Jesenske priprave, ki so za vsakega smučarja in smučarko pred novo sezono ključnega pomena, so žal pogojevale slabe vremenske razmere. Kljub vsemu pa sem zadovoljna z opravljenim delom na slalomskih progah. V veleslalomu bi se lahko pripravila veliko bolje.
V zadnjih letih naravne razmere zelo pogojujejo smučanje in posledično organizacijo smučarskih tekmovanj. Je vrhunskemu smučanju pri nas usojena selitev v oddaljene kraje, kjer je snega več, ali v pokrita smučišča?
Srčno si želim, da bi do tega ne prišlo. Dvoransko smučanje je kot telovadba v fitnesu. Proge so kratke. Vsaka smuka pa traja največ 30 sekund. Tu se lahko trenira le slalom. Ni primerljivo s smučanjem na prostem. Žal pa kaže, da bo v nekaterih predelih Italije in Slovenije vedno težje smučati.
Kljub zahtevnim razmeram, v katerih ste trenirali, ste letos osvojili nekaj dobrih rezultatov, predvsem v slalomskih preizkušnjah: 1. mesto na Peci v Avstriji, 3. mesto v Sankt Michaelu, 4. pa v Weissenseeju.
Tako je! Nekajkrat sem se spustila pod mejo 30 FIS točk. Cilj sezone je pravzaprav ne preseči 25 točk na tekmo. Žal mi je to uspelo le enkrat. Upam, da bom do konca sezone osvojila še kako dobro uvrstitev. Res je, da bi v veleslalomu lahko smučala bolje, vendar glede na razmere in na kakovost treningov sem lahko zadovoljna s svojimi nastopi tudi v tej disciplini. Razmišljam, da bi začasno opustila slalomske tekme, v katerih prednjačim in se bolj posvetila veleslalomskim tekmovanjem. Za naslednjo sezono pa načrtujem boljšo pripravo tudi v tej disciplini, v kateri sem nekoliko šibkejša.
Kaj vas še čaka v teh zadnjih tednih smučarske sezone?
Po slovenskem državnem prvenstvu se vrnem na FIS tekmovanja. Glede na to, da je v visokogorju v zadnjih tednih snežilo, se bo sezona podaljšala za kak teden. Če bodo vremeske razmere ugodne, bom tekmovala do prve tretjine aprila.
Smučanje zahteva veliko mentalnega napora. Ali ste po značaju dovolj naravnani na zmago?
Včasih me zavedejo čustva. Morala bi biti bolj odločna, samozavestna in prepričana v svoje sposobnosti. Je pa res, da od sebe pričakujem veliko. V vsako stvar se moram najprej poglobiti, preden se je docela lotim. To velja tudi za smučarske proge. Na progah, ki jih ne poznam, delujem malce sramežljivo. Šele ko se udomačim na novem smučišču, lahko dam vse od sebe.
Ali še sanjate o nastopu na Olimpijskih igrah?
Seveda! To je moja največja želja. Milano-Cortina 2026: igre se bližajo s hitrimi koraki! Prihodnje leto bo že ključnega pomena. Od lanske jeseni nastopam pod okriljem slovenske smučarske zveze, tako da se od prihodnje sezone lahko potegujem za mesto v slovenski smučarski reprezentanci. Upam, da mi bo to uspelo.
Avtor: Evgen Ban
