Na današnji dan pred tridesetimi leti sta prvo olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo osvojila Iztok Čop in Denis Žvegelj v dvojcu na igrah v Barceloni leta 1992, dan pozneje je bil tretji še veslaški četverec. S tem so se začeli prvi slovenski športni koraki na velikem svetovnem odru.
Jah, leta 1992 kolajne nisem dojemal tako, kot bi jo v bolj zrelih športnih letih. Prvi cilj je bila kolajna, drugi pa zmaga. Zato z Denisom morda z doseženo uvrstitvijo niti nisva bila tako zadovoljna. Obenem mi je v spominu ostal izjemen nacionalni naboj, velik ponos, ki smo ga ob tem čutili in izžarevali," je se je tistega nastopa desetletji pozneje spominjal Čop.
Prvo člansko medaljo je v dvojcu brez krmarja sicer osvojil skupaj z Denisom Žvegljem že v osamosvojitvenem poletju 1991 na svetovnem prvenstvu na Dunaju, še v jugoslovanskem čolnu, a na zmagovalnem odru že s trobojnico slovenske države.
Samostojni slovenski nastopi na velikih tekmah so bili možni šele po oblikovanju slovenske države. Takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonio Samaranch je 17. januarja 1992 z dopisom obvestil vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije o odločitvi, da bo Slovenija lahko nastopala na olimpijskih igrah tega leta v Albertvillu na osnovi začasnega priznanja.
V Albertvillu pozimi še ni bilo slovenskih zmagovalnih stopničk, kot nato poleti tega leta v Kataloniji. Tam sta oba blejska veslaška čolna osvojila bronasti odličji, Čop in Žvegelj sta bila v dvojcu brez krmarja tretja v soboto, 1. avgusta, v nedeljo pa je bil bronast tudi četverec brez krmarja, v katerem so bili Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in Milan Janša.
Čop je nato kot eden najboljših slovenskih športnikov v zgodovini sodeloval še pri enem mejniku, ki je postal temelj za dan športa, slovenski državni praznik. Z Lukom Špikom sta 23. septembra 2000 v Sydneyju osvojila prvo zlato olimpijsko medaljo v zgodovini samostojne Slovenije, nekaj ur pozneje je do zlata prišel tudi strelec Rajmond Debevec.
Slovenski veslaški mojstri, ki so pred 30 leti v Barceloni osvojili prvi olimpijski kolajni za samostojno Slovenijo, so danes na Bledu obudili spomine na ta mejnik slovenskega športa. Kot je ob tem izpostavil Čop, so dogodki iz avgusta 1992 pomembno oblikovali slovensko športno identiteto.
V veslaškem centru v Zaki so se poleg Čopa in Žveglja danes zbrali še Jani Klemenčič, Sadik Mujkič in Milan Janša, ki so ob že pokojnem Sašu Mirjaniču tvorili četverec brez krmarja. Četverec je ravno na ta dan leta 1992 osvojil bronasto medaljo. Dan pred tem sta medaljo istega leska osvojila Čop in Žvegelj ter se tako zapisala v zgodovino slovenskega športa kot prva z olimpijskem odličjem za samostojno Slovenijo.
"Zdi sem mi, kot da bi bilo včeraj. Nostalgije ni, saj gre življenje naprej ... Sem pa zelo vesel, da smo danes znova skupaj in lahko obeležimo ta mejnik slovenskega športa, saj se že kar nekaj časa nismo dobili," je ob današnjem dogodku dejal Čop.
Kot je izpostavil, prve medalje kot 20-letnik ni doživljal v vsem svojem sijaju, predvsem je bilo ob bronu na začetku čutiti celo kanček grenkobe, saj sta ciljala višje. "V tem smislu sem vesel, da sem kasneje osvojil še kakšno olimpijsko odličje, ki sem ga nato tudi drugače cenil," je dejal dobitnik štirih olimpijskih medalj.
Primerjav med osvojenimi medaljami, po ena zlata in srebrna ter dve bronasti, ne dela rad. "Seveda je rezultatsko zlata največ vredna. Vendar ima vsaka svoj čar, svojo zgodbo, ki je pripeljala do nje," je pojasnil Blejec, ki je pred dobrim mesecem dni praznoval Abrahama. Je pa ob tem danes izpostavil pomen "prebitega ledu" - prve osvojene medalje za Slovenijo - v smislu samozavesti za šport kot družbeno panogo v takrat na novo samostojni državi.
"Takrat smo uspehe doživljali zelo čustveno, saj je bilo čutiti veliko nacionalnega naboja," je opisal dogodke na jezeru Banyoles, ki so pomembno oblikovali slovensko športno identiteto. "Dejstvo je, da se je po menjavi sistemov in pridobljeni samostojnosti šport zelo hitro postavil na noge. Če pa zdaj gledam nazaj na vse velike uspehe zadnjih 30 let, si nihče takrat ni mogel predstavljati, da bomo uspevali v toliko športih."
Kot je izpostavil nekdanji dolgoletni slovenski selektor Miloš Janša, je ekipa na olimpijske igre v Barceloni prišla z upi na medaljo. "Dvojec je na igre prišel v krogu favoritov. Kot ekipa takrat nismo imeli v glavi zlate medalje, cilj je bila medalja. Bron je bil tako uspeh, glede na pričakovanja pa je bil še toliko večji uspeh bron četverca."
Veslanje je bilo takrat in tudi v naslednjem obdobju eden glavnih tvorcev najodmevnejših slovenskih športnih uspehov. Dejstvo, da je poleg prve olimpijske medalje veslanje s Čopom na čelu leta 2000 v Sydneyju poskrbelo tudi za prvo zlato olimpijsko odličje v samostojni državi, Čop vidi v dejstvu, da je veslanje imelo dobro podlago ob prehodu v samostojno državo. "Mogoče je bilo tudi nekaj srečnih naključij zraven, ampak nenazadnje sreča pomaga tistim, ki sodelujejo in so zraven."
Ob pogledu na uspehe slovenskega in blejskega veslanja pa sta tako Čop kot Janša izpostavila željo, da bi veslanje v prihodnje znova poseglo po odmevnih mednarodnih dosežkih. Čop je ob tem izpostavil uspeh Mariborčana Arneja Završnika in Jakoba Brgleza, ki sta pretekli konec tedna v Vareseju osvojila naslov svetovnih mladinskih podprvakov v dvojcu brez krmarja. "Po kar nekaj letih smo znova osvojili medaljo na mladinskih svetovnih prvenstvih, tako da upam, da je to pomembna luč," je ob tem izpostavil Čop.
"Ob izgubi prenosa znanj med neko starejšo aktivno generacijo in obetavnimi mladinci pred desetimi, petnajstimi leti smo se postavili nazaj na začetek ... Zaradi tega je treba vse na novo postaviti, kar traja. To tudi zahteva veliko trdega dela, ampak jaz sem trdno prepričan, da bomo v nekaj letih znova kandidirali za medalje na največjih tekmovanjih. Nenazadnje imamo zgodovino in veliko znanja," je glede prihodnosti slovenskega veslanja optimističen Čop.
Prvo člansko medaljo je v dvojcu brez krmarja sicer osvojil skupaj z Denisom Žvegljem že v osamosvojitvenem poletju 1991 na svetovnem prvenstvu na Dunaju, še v jugoslovanskem čolnu, a na zmagovalnem odru že s trobojnico slovenske države.
Samostojni slovenski nastopi na velikih tekmah so bili možni šele po oblikovanju slovenske države. Takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonio Samaranch je 17. januarja 1992 z dopisom obvestil vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije o odločitvi, da bo Slovenija lahko nastopala na olimpijskih igrah tega leta v Albertvillu na osnovi začasnega priznanja.
V Albertvillu pozimi še ni bilo slovenskih zmagovalnih stopničk, kot nato poleti tega leta v Kataloniji. Tam sta oba blejska veslaška čolna osvojila bronasti odličji, Čop in Žvegelj sta bila v dvojcu brez krmarja tretja v soboto, 1. avgusta, v nedeljo pa je bil bronast tudi četverec brez krmarja, v katerem so bili Jani Klemenčič, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in Milan Janša.
Čop je nato kot eden najboljših slovenskih športnikov v zgodovini sodeloval še pri enem mejniku, ki je postal temelj za dan športa, slovenski državni praznik. Z Lukom Špikom sta 23. septembra 2000 v Sydneyju osvojila prvo zlato olimpijsko medaljo v zgodovini samostojne Slovenije, nekaj ur pozneje je do zlata prišel tudi strelec Rajmond Debevec.
Slovenski veslaški mojstri, ki so pred 30 leti v Barceloni osvojili prvi olimpijski kolajni za samostojno Slovenijo, so danes na Bledu obudili spomine na ta mejnik slovenskega športa. Kot je ob tem izpostavil Čop, so dogodki iz avgusta 1992 pomembno oblikovali slovensko športno identiteto.
V veslaškem centru v Zaki so se poleg Čopa in Žveglja danes zbrali še Jani Klemenčič, Sadik Mujkič in Milan Janša, ki so ob že pokojnem Sašu Mirjaniču tvorili četverec brez krmarja. Četverec je ravno na ta dan leta 1992 osvojil bronasto medaljo. Dan pred tem sta medaljo istega leska osvojila Čop in Žvegelj ter se tako zapisala v zgodovino slovenskega športa kot prva z olimpijskem odličjem za samostojno Slovenijo.
"Zdi sem mi, kot da bi bilo včeraj. Nostalgije ni, saj gre življenje naprej ... Sem pa zelo vesel, da smo danes znova skupaj in lahko obeležimo ta mejnik slovenskega športa, saj se že kar nekaj časa nismo dobili," je ob današnjem dogodku dejal Čop.
Kot je izpostavil, prve medalje kot 20-letnik ni doživljal v vsem svojem sijaju, predvsem je bilo ob bronu na začetku čutiti celo kanček grenkobe, saj sta ciljala višje. "V tem smislu sem vesel, da sem kasneje osvojil še kakšno olimpijsko odličje, ki sem ga nato tudi drugače cenil," je dejal dobitnik štirih olimpijskih medalj.
Primerjav med osvojenimi medaljami, po ena zlata in srebrna ter dve bronasti, ne dela rad. "Seveda je rezultatsko zlata največ vredna. Vendar ima vsaka svoj čar, svojo zgodbo, ki je pripeljala do nje," je pojasnil Blejec, ki je pred dobrim mesecem dni praznoval Abrahama. Je pa ob tem danes izpostavil pomen "prebitega ledu" - prve osvojene medalje za Slovenijo - v smislu samozavesti za šport kot družbeno panogo v takrat na novo samostojni državi.
"Takrat smo uspehe doživljali zelo čustveno, saj je bilo čutiti veliko nacionalnega naboja," je opisal dogodke na jezeru Banyoles, ki so pomembno oblikovali slovensko športno identiteto. "Dejstvo je, da se je po menjavi sistemov in pridobljeni samostojnosti šport zelo hitro postavil na noge. Če pa zdaj gledam nazaj na vse velike uspehe zadnjih 30 let, si nihče takrat ni mogel predstavljati, da bomo uspevali v toliko športih."
Kot je izpostavil nekdanji dolgoletni slovenski selektor Miloš Janša, je ekipa na olimpijske igre v Barceloni prišla z upi na medaljo. "Dvojec je na igre prišel v krogu favoritov. Kot ekipa takrat nismo imeli v glavi zlate medalje, cilj je bila medalja. Bron je bil tako uspeh, glede na pričakovanja pa je bil še toliko večji uspeh bron četverca."
Veslanje je bilo takrat in tudi v naslednjem obdobju eden glavnih tvorcev najodmevnejših slovenskih športnih uspehov. Dejstvo, da je poleg prve olimpijske medalje veslanje s Čopom na čelu leta 2000 v Sydneyju poskrbelo tudi za prvo zlato olimpijsko odličje v samostojni državi, Čop vidi v dejstvu, da je veslanje imelo dobro podlago ob prehodu v samostojno državo. "Mogoče je bilo tudi nekaj srečnih naključij zraven, ampak nenazadnje sreča pomaga tistim, ki sodelujejo in so zraven."
Ob pogledu na uspehe slovenskega in blejskega veslanja pa sta tako Čop kot Janša izpostavila željo, da bi veslanje v prihodnje znova poseglo po odmevnih mednarodnih dosežkih. Čop je ob tem izpostavil uspeh Mariborčana Arneja Završnika in Jakoba Brgleza, ki sta pretekli konec tedna v Vareseju osvojila naslov svetovnih mladinskih podprvakov v dvojcu brez krmarja. "Po kar nekaj letih smo znova osvojili medaljo na mladinskih svetovnih prvenstvih, tako da upam, da je to pomembna luč," je ob tem izpostavil Čop.
"Ob izgubi prenosa znanj med neko starejšo aktivno generacijo in obetavnimi mladinci pred desetimi, petnajstimi leti smo se postavili nazaj na začetek ... Zaradi tega je treba vse na novo postaviti, kar traja. To tudi zahteva veliko trdega dela, ampak jaz sem trdno prepričan, da bomo v nekaj letih znova kandidirali za medalje na največjih tekmovanjih. Nenazadnje imamo zgodovino in veliko znanja," je glede prihodnosti slovenskega veslanja optimističen Čop.
