Letos zaznamujemo 25. obletnico odločitve Mednarodnega olimpijskega komiteja, da slovenski športnice in športniki lahko nastopijo na zimskih in poletnih olimpijskih igrah v Allbertvillu in Barceloni.
Tako kot je pomembno priznanje neodvisne Slovenije 15. januarja 1992, ki ga je potrdila Evropska skupnost, je za naš narod pomembno tudi, da je slovenski šport kot civilna sfera dobil formalnopravno osnovo, da je polnopravno stopil na mednarodno športno sceno.
Olimpijski komite Slovenije je bil sicer ustanovljen 15. oktobra 1991 s podpisom Slovenske olimpijske listine; podpisalo jo je 29 republiških strokovnih organizacij (zvez) olimpijskih športov, ki so bile v rednem programu olimpijskih iger, in 5 republiških strokovnih organizacij (zvez) olimpijskih športov, ki jih je priznaval MOK, ter dva individualna podpisnika Leon Štukelj in Miroslav Cerar kot izjemno uspešna vrhunska športnika, med drugim dobitnika zlatih olimpijskih medalj. Na osnovi ustanovne skupščine je bila 17. decembra 1991 izvedena prva volilna skupščina Olimpijska komiteja Slovenije.
Ob tem velja poudariti, da smo Slovenci že davnega 25. aprila leta 1920 v hotelu Union v Ljubljani ustanovili Jugoslovanski olimpijski pododbor Ljubljana (Slovenija) in Športno zvezo Ljubljana (Slovenija).
Sicer pa sta predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev OKS Miroslav Cerar in sekretar Ivo Daneu 28. novembra 1991 pisno zaprosila Mednarodni olimpijski komite, da sprejme Olimpijski komite Slovenije v polnopravno članstvo, ki bo reprezentativni organ vsega olimpijskega športa v Sloveniji, ter s tem slovenskim športnikom omogoči udeležbo na zimskih in poletnih olimpijskih igrah.
Na osnovi bogato argumentirane prošnje, predvsem pa razvitosti slovenskega športa in uspešnih nastopov slovenskih športnikov na OI vse od Rudolfa Cvetka naprej, je Mednarodni olimpijski komite 17. januarja dal soglasje za nastop naših športnikov na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu od 8. do 23. februarja 1992.
Prav gotovo pa je 5. februar 1992 posebno pomemben za slovenski olimpijski šport, saj je Mednarodni olimpijski komite na svoji 89. seji v Courchevelu sprejel Olimpijski komite Slovenije v polnopravno članstvo.
Slovenski vrhunski športniki so se po osamosvojitvi Slovenije (25. junija 1991) na osnovi lastnih pobud in korektnega razdruževanja z nekdanjo državo na področju športa tudi naprej uspešno pripravljali oz. trenirali in tekmovali na domači in mednarodni sceni. Zato športniki zimskih športov niso imeli posebnih težav pri pripravah in nastopih v Allbertvillu.
Takrat smo v slovenskem športu z veliko željo in motiviranostjo v zelo kratkem času uspeli organizacijsko in tehnično izpeljati priprave in udeležbo na igrah, na katerih smo tudi prvič dvignili samostojno slovensko zastavo.
Z osamosvojitvijo Slovenije 25. junija 1991 je slovenski šport prvič v celoti stopil na svojo samostojno pot. Takrat je bila dana možnost samostojne vključitve slovenskega športa v mednarodni športni prostor, ki so jo omogočili Mednarodni olimpijski komite, mednarodne panožne športne zveze ter druge mednarodne športne organizacije in institucije. To sta bila za naše športnike velika spodbuda in motiv, da se kot predstavniki mlade države dokažejo na mednarodni športni sceni in s tem ponesejo svoje ime, slovenski šport in Slovenijo na uspešno pot.
To so slovenski športniki in naš šport v teh petindvajsetih letih samostojnosti dobro izkoristili in ponesli ime Slovenije do velike prepoznavnosti na zemljevidu sveta. Zgodovinskemu dejanju osamosvojitve Slovenije so tudi slovenski športniki in športni delavci dali svoj velik ter uspešen prispevek in pečat. Športniki so z dosežki ter s častnimi in ponosnimi nastopi v domovini in tujini najbolj pripomogli k prepoznavnosti in odmevnosti slovenske države in našega naroda. Ob tem pa so vse težave in zaplete, ki so nastali z osamosvojitvijo,
reševali korektno, ne konfliktno, in strpno ter tako zadržali najvišjo stopnjo poštene športne igre in dostojanstva.
Olimpijski komite Slovenije je bil sicer ustanovljen 15. oktobra 1991 s podpisom Slovenske olimpijske listine; podpisalo jo je 29 republiških strokovnih organizacij (zvez) olimpijskih športov, ki so bile v rednem programu olimpijskih iger, in 5 republiških strokovnih organizacij (zvez) olimpijskih športov, ki jih je priznaval MOK, ter dva individualna podpisnika Leon Štukelj in Miroslav Cerar kot izjemno uspešna vrhunska športnika, med drugim dobitnika zlatih olimpijskih medalj. Na osnovi ustanovne skupščine je bila 17. decembra 1991 izvedena prva volilna skupščina Olimpijska komiteja Slovenije.
Ob tem velja poudariti, da smo Slovenci že davnega 25. aprila leta 1920 v hotelu Union v Ljubljani ustanovili Jugoslovanski olimpijski pododbor Ljubljana (Slovenija) in Športno zvezo Ljubljana (Slovenija).
Sicer pa sta predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev OKS Miroslav Cerar in sekretar Ivo Daneu 28. novembra 1991 pisno zaprosila Mednarodni olimpijski komite, da sprejme Olimpijski komite Slovenije v polnopravno članstvo, ki bo reprezentativni organ vsega olimpijskega športa v Sloveniji, ter s tem slovenskim športnikom omogoči udeležbo na zimskih in poletnih olimpijskih igrah.
Na osnovi bogato argumentirane prošnje, predvsem pa razvitosti slovenskega športa in uspešnih nastopov slovenskih športnikov na OI vse od Rudolfa Cvetka naprej, je Mednarodni olimpijski komite 17. januarja dal soglasje za nastop naših športnikov na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu od 8. do 23. februarja 1992.
Prav gotovo pa je 5. februar 1992 posebno pomemben za slovenski olimpijski šport, saj je Mednarodni olimpijski komite na svoji 89. seji v Courchevelu sprejel Olimpijski komite Slovenije v polnopravno članstvo.
Slovenski vrhunski športniki so se po osamosvojitvi Slovenije (25. junija 1991) na osnovi lastnih pobud in korektnega razdruževanja z nekdanjo državo na področju športa tudi naprej uspešno pripravljali oz. trenirali in tekmovali na domači in mednarodni sceni. Zato športniki zimskih športov niso imeli posebnih težav pri pripravah in nastopih v Allbertvillu.
Takrat smo v slovenskem športu z veliko željo in motiviranostjo v zelo kratkem času uspeli organizacijsko in tehnično izpeljati priprave in udeležbo na igrah, na katerih smo tudi prvič dvignili samostojno slovensko zastavo.
Z osamosvojitvijo Slovenije 25. junija 1991 je slovenski šport prvič v celoti stopil na svojo samostojno pot. Takrat je bila dana možnost samostojne vključitve slovenskega športa v mednarodni športni prostor, ki so jo omogočili Mednarodni olimpijski komite, mednarodne panožne športne zveze ter druge mednarodne športne organizacije in institucije. To sta bila za naše športnike velika spodbuda in motiv, da se kot predstavniki mlade države dokažejo na mednarodni športni sceni in s tem ponesejo svoje ime, slovenski šport in Slovenijo na uspešno pot.
To so slovenski športniki in naš šport v teh petindvajsetih letih samostojnosti dobro izkoristili in ponesli ime Slovenije do velike prepoznavnosti na zemljevidu sveta. Zgodovinskemu dejanju osamosvojitve Slovenije so tudi slovenski športniki in športni delavci dali svoj velik ter uspešen prispevek in pečat. Športniki so z dosežki ter s častnimi in ponosnimi nastopi v domovini in tujini najbolj pripomogli k prepoznavnosti in odmevnosti slovenske države in našega naroda. Ob tem pa so vse težave in zaplete, ki so nastali z osamosvojitvijo,
reševali korektno, ne konfliktno, in strpno ter tako zadržali najvišjo stopnjo poštene športne igre in dostojanstva.
