Sredozemske igre v Tarragoni 2018 so se v nedeljo končale. Slovenija je na 18. izvedbi regionalnega tekmovanja 26 držav iz Sredozemlja in bližnje okolice nastopila s 179 športniki v 25 panogah, ki so zbrali 36 kolajn. Štirikrat so v čast zmagovalcev Slovenci slišali tudi Zdravljico.
Kot vodja ekipe se je v Tarragoni prvič preizkusil Tomaž Barada, nekdanji vrhunski športnik, zdaj pa podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. V Kataloniji je videl veliko dobrih stvari, pa tudi tisto manj prijetno plat letošnjih iger - slabo organizacijo. "Prinesli smo kar veliko kolajn, pa tudi čim več izkušenj. Mladi so se tu kalili za večja prvenstva, morda manjka kakšna zlata kolajna, a je vse skupaj v redu. Športniki še niso tako izkušeni, lahko pa bodo sredozemske igre uporabili za poznejše nastope na svojih prvenstvih," je rdečo nit slovenskih nastopov v Tarragoni poudaril Barada. "Vesel sem, da smo nastopali kot ekipa. To je bila moja želja, da športniki dihajo eden za drugega, da stojijo eden drugemu ob strani. To je uspelo, videl sem veselje ob osvajanju kolajn, na to sem zelo ponosen," še dodaja vodja ekipe. "Igre morda niso na najvišji ravni, so pa športniki dobili izkušnje, ki jih bodo potrebovali, kar bo zanesljivo zanje zelo koristno," je še eno dobro stran iger v pogovoru za STA našel Barada.
Na drugem polu je bila izvedba iger. Kritik ni manjkalo, precej stvari je bilo katastrofalno slabih, najbolj prevozi. A Barada ni bil preveč kritičen. "Jaz na stvari skušam gledati pozitivno. Bilo je ogromno težav, predvsem s prevozi. Tega se bomo spominjali, o tem se bomo še dolgo pogovarjali. Naša ekipa v odbojki je šla recimo v napačno dvorano, a so na koncu ujele svojo tekmo in celo zmagale. Vse to se je dogajalo tudi drugim, tako da nismo bili oškodovani, a se seveda na takem tekmovanju ne bi smelo dogajati," je izvedbeno plat iger ocenil Barada, kot enega hujših spodrsljajev pa omenil dogodek z badmintonskega tekmovanja, kjer prireditelji niso našli francoske himne in so jo potem zmagovalcem odpeli kar člani francoske reprezentance.
Nekdanji taekwondoist je bil prvič v takšni vlogi, priznal je, da je bilo precej naporno: "To je bil zame velik izziv in nova izkušnja. Bil sem ponosen, da sem vodil to ekipo. Potrudil sem se, da sem bil na vseh dogodkih, z vsemi športniki, jim dal besedo spodbude ali tolažbe. Moram reči, da sem ponosen na to, kar sem naredil s to ekipo, da nam je uspelo to, kar nam je. Ko sem bil sam športnik, me je skrbelo samo zase. Tu pa skrbiš za vse, ne smeš delati razlik. Zame so bili vsi enaki. Moram priznati, da sem se poučil v nekaterih športih. Denimo, za rokoborca nismo imeli trenerja, pa sem bil kar jaz njegov trener in moram priznati, da sem zvečer malo 'poguglal' po pravilih, da sem preučil, kako mu lahko čim bolj pomagam," je še eno zanimivo izkušnjo izpostavil Barada. Naštel je vse svoje funkcije na igrah: "Vodja ekipe, trener, treniral sem skupaj s športniki, bil sem voznik, pa še zdravniku sem pomagal pri šivanju rane ..."
In kakšen bo nauk Tarragone 2018 oziroma sporočilo slovenskim športnikom za naslednje igre čez tri leta v Alžiriji? "Mislim, da smo jim dali kar veliko breme, če bodo na naslednjih igrah skušali osvojiti vsaj podobno število medalj, se bodo morali kar potruditi. Je pa to dobra zadeva in OKS jo mora ohraniti, ker je to stopnica pred večjimi prvenstvi", je ob koncu za STA sklenil vodja slovenske reprezentance Tomaž Barada.
Na drugem polu je bila izvedba iger. Kritik ni manjkalo, precej stvari je bilo katastrofalno slabih, najbolj prevozi. A Barada ni bil preveč kritičen. "Jaz na stvari skušam gledati pozitivno. Bilo je ogromno težav, predvsem s prevozi. Tega se bomo spominjali, o tem se bomo še dolgo pogovarjali. Naša ekipa v odbojki je šla recimo v napačno dvorano, a so na koncu ujele svojo tekmo in celo zmagale. Vse to se je dogajalo tudi drugim, tako da nismo bili oškodovani, a se seveda na takem tekmovanju ne bi smelo dogajati," je izvedbeno plat iger ocenil Barada, kot enega hujših spodrsljajev pa omenil dogodek z badmintonskega tekmovanja, kjer prireditelji niso našli francoske himne in so jo potem zmagovalcem odpeli kar člani francoske reprezentance.
Nekdanji taekwondoist je bil prvič v takšni vlogi, priznal je, da je bilo precej naporno: "To je bil zame velik izziv in nova izkušnja. Bil sem ponosen, da sem vodil to ekipo. Potrudil sem se, da sem bil na vseh dogodkih, z vsemi športniki, jim dal besedo spodbude ali tolažbe. Moram reči, da sem ponosen na to, kar sem naredil s to ekipo, da nam je uspelo to, kar nam je. Ko sem bil sam športnik, me je skrbelo samo zase. Tu pa skrbiš za vse, ne smeš delati razlik. Zame so bili vsi enaki. Moram priznati, da sem se poučil v nekaterih športih. Denimo, za rokoborca nismo imeli trenerja, pa sem bil kar jaz njegov trener in moram priznati, da sem zvečer malo 'poguglal' po pravilih, da sem preučil, kako mu lahko čim bolj pomagam," je še eno zanimivo izkušnjo izpostavil Barada. Naštel je vse svoje funkcije na igrah: "Vodja ekipe, trener, treniral sem skupaj s športniki, bil sem voznik, pa še zdravniku sem pomagal pri šivanju rane ..."
In kakšen bo nauk Tarragone 2018 oziroma sporočilo slovenskim športnikom za naslednje igre čez tri leta v Alžiriji? "Mislim, da smo jim dali kar veliko breme, če bodo na naslednjih igrah skušali osvojiti vsaj podobno število medalj, se bodo morali kar potruditi. Je pa to dobra zadeva in OKS jo mora ohraniti, ker je to stopnica pred večjimi prvenstvi", je ob koncu za STA sklenil vodja slovenske reprezentance Tomaž Barada.
