#ŠiB postaja v Mestni knjižnici Kranj

Z dogodki v okviru #Športajmoinberimo 2025 smo 22. aprila 2025 začeli v Mestni knjižnici Kranj, kjer je počutje vedno prijetno in prijazno. Zbrane dijake – mlade perspektivne športnike in športnice so v uvodnem pozdravu ogovorili podžupanja Mestne občine Kranj, Manja Zorko, vodja oddelka za športnike in olimpijske vrednote pri Olimpijskem komiteju Slovenije, Peter Dokl in predstavnica Goriške knjižnice, ki je tudi letos nosilka projekta za bralni del, Tina Podgornik.

Podžupanja v pozdravnem nagovoru pove, da je Mestna občina Kranj branju prijazna občina in da so na to ponosni. Veseli jo, da so športniki tudi dobri bralci in da se po zaključeni športni karieri marsikdo od njih odloči tudi za pisateljske poti, ob pisanju kakšne svoje biografije ali knjige s svojimi izkušnjami na področju športnega udejstvovanja, ki je lahko mlademu, perspektivnemu športniku dobra popotnica v njegovi karieri.
Moderatorka dogodka, vedno odlično pripravljena Carmen L. Oven, je v pogovoru z vrhunskima športnicama in olimpijkama Anjo Čarman Cekič (plavanje) ter Anko Pogačnik (judo), v pogovor vključila vse informacije in izkušnje, ki so pomembne za mlade, perspektivne športnike, ki svoje športne poti usklajujejo s šolskimi obveznostmi. Moderatorka je skozi pogovor spretno prepletala pomen branja in športne kariere, gostji pa sta s svojima izkušnjama to le potrdili.
 
Anja Čarman Cekič je začela plavati pri sedmih letih, kar je razmeroma pozno, saj jo je bilo vode strah. Preklop se je zgodil nepričakovano. Kar naenkrat se je zaljubila v plavanje in je bila pri tem športu takoj zelo uspešna. Najprej je trenirala v mestnem kopališču v Kranju, v prostem času pa je v Medvodah z mamo zahajala v knjižnico, kjer je brala stripe o prigodah Asterixa in Obelixa, všeč pa ji je bila tudi zbirka Pet prijateljev.
Anja je zelo simpatična in odprta mlada ženska, ki ima za seboj bogato športno kariero. Za Slovenijo je nastopila na poletnih olimpijskih igrah 2004 v Atenah, leta 2008 v Pekingu ter leta 2012 v Londonu. Veliko odličij ima tudi z evropskih prvenstev v dolgih in kratkih bazenih, v disciplinah hrbtno in prosto plavanje. Zgodnjim treningom pred šolo se je hitro prilagodila, zato je morala svoje šolske obveznosti dobro organizirati, da se je lahko posvetila tako šoli kot plavanju. Treningov je bilo veliko in tudi šolskih obveznosti je bilo vedno več, a je bila pri tem motivirana in usmerjena k cilju – biti dobra in konstantna pri obeh. Anja pravi, da je samomotivacija zelo pomembna, pri športu in izobraževanju pa sta jo spodbujala tudi starša, ki sta ji bila vedno v oporo. Preko Olimpijskega komiteja Slovenije se je izobraževala v ZDA, najprej na Floridi, študirala pa je v Teksasu, v mestu Dallas. V Ameriko je prišla, ko ji je bilo komaj 17 let. Takrat še ni bilo telefonov, da bi lahko bila ves čas povezana z domačimi, a je bila kljub temu ta izkušnja zanjo izjemno dragocena, saj ji je pripomogla na osebni rasti in vseživljenjski pismenosti. V tem času je brala knjige v angleščini, kar ji je seveda pripomoglo k izboljšavi angleškega jezika ter pri ustnem sporazumevanju in pisnem izražanju. Ves čas študija se je posvečala plavanju. Pove, da takšen način dela športnikov spodbujajo tudi v Ameriki.
Na svoji športni poti je doživela vzpone in padce. Ko ji ni šlo, ni obupala in si je vedno zaupala. Pri tem si je pomagala tudi z branjem in kakšno motivacijsko knjigo. Po zaključku športne kariere in v nosečnosti je tudi veliko brala. Pravi, da knjiga uči in hkrati ponuja odklop.
 
Anka Pogačnik je judoistka s srcem in vsem svojim bitjem, ki je v tem športu še vedno aktivna. Pred kratkim je bila operirana na ramenskem delu, zato v tem obdobju ne trenira, a kljub temu ta čas dobro izkoristi, saj se lahko posveti branju. Knjiga ji je bila v pomoč na velikih tekmah. Ko je brala, se je sproščala in osredotočala na svoje misli in tekmo. Brala je tudi na potovanjih, na letalu, pa tudi v hotelih, ko ni bilo omrežja Wi-Fi, ki bi omogočalo prosti pristop na splet.

Zaposlena je v slovenski vojski in je evropska vojaška prvakinja v judu. Nastopila je na poletnih olimpijskih igrah 2024 v Parizu in ima z evropskih in drugih pomembnih tekmovanj kar nekaj naslovov in odličij.

Judo ni ravno ženski šport, a ji pomeni vse. Ko sta bila z bratom še otroka, sta ga vedno spremljala in ga nato začela tudi trenirati. Ankin brat je kmalu prekinil, ona pa je vztrajala. Tako kot pri vsakem športu, tudi pri judu ni enostavno. Poudari, da le s trudom in delom pridejo rezultati, pri tem pa je pomembno, da ko prideš do njih, na teh gradiš tudi naprej. Motivacija je pri tem zelo pomembna. Ko ti ne gre, je ključnega pomena, da imaš okrog sebe ljudi, ki so ti v oporo, ki te razumejo in spodbujajo na tvoji poti. To so lahko starši, trenerji, učitelji, kolegi športniki, s katerimi treniraš in vsi, ki ti nekaj pomenijo. Judo je težek šport, kjer odločajo sekunde in kjer dela celo telo. Zahteven je predvsem zato, ker gre za individualen šport, ki zahteva veliko kondicijske pripravljenosti, zbranosti in dela na sebi. Ves čas se moraš truditi in premagovati samega sebe.
Anka meni, da si mora športnik najprej postaviti prioritete in se jih tudi držati. Trenutno dela na tem, da vsak dan eno uro bere. Pri tem izklopi telefon in prekine z gledanjem televizijskih serij. Najraje bere Pattersonove kriminalke. Poskusila je tudi z branjem ljubezenskih romanov, a to ni njen žanr. Raje ima kriminalke, morda tudi zaradi juda. Ima tetovažo z napisom »judo« v japonščini. Toliko je predana svojemu športu.
Veliko je bila v tujini, na Japonskem celo desetkrat. Všeč ji je spoznavanje novih kultur, oddaljenih mest in način življenja ljudi v posameznih krajih. Na vseh potovanjih pa je ugotovila, da je doma pravzaprav zares lepo; naša domovina je urejena, varna in ponuja udobje. To ni tako samoumevno.
 
Na dogodku so s konkretnimi vprašanji veliko sodelovali tudi dijaki. Zanimalo jih je naslednje: kako dosežki v šoli vplivajo na šport in obratno, kakšnih tekmovanj se športnicama ni uspelo udeležiti in zakaj ter kakšne knjige so ju motivirale.
 
Športnici sta na prvo vprašanje odgovorili, da izobraževanje in šport gresta z roko v roki. Boljši kot si v šoli, več se lahko posvečaš športu. Če ti v šoli ne gre, pa moraš čas odščipniti športu, da se lahko posvetiš šoli. Anja pravi, da je tako tudi v Ameriki.
Pri drugem vprašanju je Anja odgovorila, da je izpustila le eno tekmovanje, Anka pa je za eno mesto zgrešila nastop na olimpijskih igrah in je bila nad tem kar razočarana, zaradi nastopa na evropskem prvenstvu pa je morala izpustiti maturantski izlet.
Anko je motivirala knjiga Uspešni pod pritiskom, Anja pa se sedaj ob branju predvsem sprošča, ko z otrokoma prebira prigode o čarovniku Harryju Potterju.
Na vprašanje, ali sta pred tekmo imeli kakšen poseben ritual oziroma zaporedje, ki sta se ga držali, sta obe odgovorili z »da« in dejali, da je to za športnika zelo pomembno, saj pripomore h koncentraciji. Pomagali sta si tudi z vizualizacijo. Anka pa za tekme obuje svoje srečne nogavice.
 
Naslednja postaja #ŠiB je Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Komaj čakamo!


Zapisala Tina Podgornik, 25. 4. 2025.