Med točkami dnevnega reda sredine seje izvršnega odbora OKS-ZŠZ je bilo tudi vprašanje prodaje deleža v Športni loteriji. Olimpijski komite Slovenije se je znašel v središču pozornosti zaradi informacij o prodaji Športne loterije tujemu investitorju. Tuje lastništvo Športne loterije bi lahko zamajalo financiranje slovenskega športa. Predsednik OKS Franjo Bobinac pravi, da bo OKS o prodaji deleža v Športni loteriji odločal kot odgovorni lastnik. Člani OKS so se strinjali s predlogom predsednika Bobinca, da daljšo razpravo o tem vprašanju opravijo na seji 24. maja.
OKS-ZŠZ ima v Športni loteriji 20-odstotni lastniški delež, prav takega ima tudi Smučarska zveza Slovenije, 17,3-odstotnega pa Nogometna zveza Slovenije (NZS). Fundacija za šport (FŠO) je v začetku maja državnim organom in javnosti poslala dopis, v katerim ostro nasprotuje prodaji Športne loterije tuji korporaciji. Zapisali so, da bi to negativno vplivalo na prihodke fundacije iz naslova koncesijskih dajatev, ki jih fundacija preko svojih javnih razpisov namenja za sofinanciranje slovenskega športa. Fundacija za šport, tako kot sestrska Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho) dobita večino denarja iz koncesijskih dajatev od iger na srečo, ki ju plačujeta Loterija Slovenija in Športna loterija.
Odzval se je tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je 4. maja povedal, da problematiko prodaje Športne loterije pozna, da pa je od lastnikov odvisno upravljanje in morebitna prodaja. "Država posredno ni lastnik Športne loterije, delovanje je stvar lastnikov. Moja naloga kot ministra je, da to spremljamo resno, pomembne so koncesijske dajatve," je povedal Han.
Predsednik OKS-ZŠZ Franjo Bobinac je za STA pojasnil dogajanje s prodajo deleža v Športni loteriji: "Prejeli smo zavezujočo ponudbo, ki je imela rok trajanja, ta rok trajanja smo uspeli podaljšati, ker smo želeli dobiti še več informacij in si zagotoviti predvsem dovolj časa za razpravo znotraj izvršnega odbora OKS-ZŠZ." Po seji IO pa je še dodal: "Pred dnevi smo že opravili en velik del razprave. Danes (v sredo, op. STA) smo se dotaknili te zadeve, daljšo razpravo pa bomo znova opravili še v mesecu maju. Odločamo se seveda kot eden izmed lastnikov in odločamo se na eni strani kot lastnik, kaj je dobro za naš delež v nekih potencialno lahko tudi spreminjajočih se razmerah na področju igralniškega trga. Na drugi strani pa seveda gledamo tudi na učinke na šport. Če bi morebiti sprejeli ponudbo, bi bilo zelo pomembno, kakšna bi bila tista sidra, ki bi omogočala sponzoriranje slovenskega športa še naprej. In seveda, kaj narediti s kupnino, predvsem za to, da bo športu na dolgi rok zagotovljeno ustrezno financiranje, ki ga v tem trenutku to naše lastništvo prinaša."
Med temami, ki trenutno zaposlujejo Olimpijski komite Sloveniji, je tudi izvedba Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM). Evropski olimpijski komite je dogodek zaupal Mariboru, ki bo od 23. do 29. julija gostil približno 3600 mladih športnikov v starosti od 14 do 18 let. Postavlja se vprašanje o tem, ali bodo med udeleženci tega športnega dogodka tudi mladi športniki iz Rusije in Belorusije. "Znotraj evropskih olimpijskih komitejev, našega slovenskega olimpijskega komiteja in organizatorja v Mariboru iščemo rešitev, ki bo čim bolj soglasna," je v zvezi s tem odgovoril predsednik OKS-ZŠZ Bobinac. "Je pa res, da je to zahtevno področje. Na eni strani je šport seveda nekaj, kar mora biti zelo nediskriminatoren, po drugi strani je pa dejstvo, da v tem trenutku obstajajo smernice nekaterih športnih zvez in veliko tekmovanj poteka brez prisotnosti ruskih in beloruskih športnikov," je dejal.
"Mednarodni olimpijski komite je pred časom že začel z razmislekom o tem, da bi morebiti nekatere izmed ruskih in beloruskih športnikov, predvsem iz individualnih športov, postopno začeli vključevati v tekmovanja brez nacionalnih simbolov, himen, zastav. Zelo jasnih in dokončnih odločitev še ni, tudi vezano na Maribor. Je pa dejstvo, da bi se v primeru morebitnega vključevanja ruskih in beloruskih športnikov morali zavedati tudi izzivov vezanih na varnost športnikov in tudi potencialni bojkot. Vse to je slabo za šport, zato moramo biti zelo pozorni in previdni. Nobene odločitve še ni niti za poletne olimpijske igre v Parizu naslednje leto," je opozoril. "Sledili bomo v največji možni meri smernicam MOK-a. Drugače pa seveda, želeli bi si, da bi čim prej ves šport lahko tekmoval med seboj, ampak pogoj za to bo prav gotovo to, da se bo končala ta morija, ki se v tem trenutku dogaja v Ukrajini," je dodal.
Bo pa Slovenija na olimpijskih igrah znova imela svojo olimpijsko hišo. "Res je. Zelo smo veseli, da smo tik pred zaključkom usklajevanja pogodbe za slovensko hišo v Parizu na super lokaciji Parc de la Vilette, kjer bo v neposredni bližini naše tudi francoska olimpijska hiša, pa še nekatere druge," je pojasnil. "Tam bo ogromno ljudi, navijačev, pričakuje se, da bo prek 100.000 obiskovalcev vsak dan šlo mimo teh naših prostorov, kar je dobro za promocijo Slovenije, slovenskega športa, slovenskega gospodarstva, turizma, znanosti, kulture. Vse to bomo skušali vpeti v slovensko hišo, ki bo tistih 19 dni, kolikor bodo trajale olimpijske igre, stičišče celotnega sveta in jo bomo skušali maksimalno izkoristiti za promocijo Slovenije v najširšem pomenu besede."
Olimpijski komite Slovenije vodi tudi intenziven dialog z vlado o različnih vprašanjih. Ministrstvu za finance so posredovali predloge glede ureditve zakonodaje, ki bi bila v korist športa. "To je seveda težko strniti v en stavek, ampak je dejstvo, da smo že pred leti naslavljali na različne vlade nekatere predloge. Naša strokovna ekipa, ki ima tudi predstavnike izven olimpijskega komiteja, je naredila en zelo celovit ponoven zbir vseh teh predlogov, ki zajemajo področja od vlaganja v šport do potrebnih ali pa želenih davčnih razbremenitev za sponzorje, klube, društva, športnike, športne delavce. Gre za zelo široko področje, ki je ponovno na mizi, in verjamem, da bo ob morebitnih spremembah davčne zakonodaje to tudi upoštevano," je sklenil Bobinac.
Člani izvršnega odbora OKS-ZŠZ so podprli tudi predlagano dopolnitev Letnega programa športa v Republiki Sloveniji za leto 2023, na podlagi katere bo v državnem proračunu za šport namenjenih dodatnih pet milijonov evrov.
